Predsednik Donald Trump je le nekaj dni po tem, ko so v izraelskih napadih v začetku vojne v Iranu ubili vrhovnega voditelja Irana ajatolo Ali Hameneija in več najvišjih predstavnikov režima, dejal, da bi bilo najbolje, da bi oblast prevzel »nekdo od znotraj«. New York Times poroča, da so imele ZDA v mislih konkretnega človeka: Mahmuda Ahmadinedžada, nekdanjega iranskega predsednika. 

Po navedbah New York Timesa so ga v Washingtonu videli kot mogočega voditelja nove oblasti v Teheranu, čeprav je bil med predsedniškim mandatom znan po skrajnih protiizraelskih stališčih, zanikanju holokavsta in pospeševanju iranskega jedrskega programa. Po odhodu z oblasti je vse pogosteje prihajal v spor z iranskim režimom, ki mu je večkrat preprečil vrnitev v politiko.

Ranjen je izgubil zaupanje v načrt spremembe režima

Toda drzni načrt, ki so ga zasnovali Izraelci in o katerem naj bi bil Ahmadinedžad tudi obveščen, se je po navedbah ameriških uradnikov hitro sesul. Ahmadinedžad je bil že prvi dan vojne ranjen v izraelskem napadu na njegovo hišo v Teheranu, ki pa naj bi bil po trditvah ameriških virov in enega od njegovih sodelavcev v resnici namenjen njegovi osvoboditvi iz hišnega pripora. Napad je preživel, umrli naj bi njegovi stražarji iz revolucionarne garde, vendar naj bi po tej izkušnji izgubil zaupanje v načrt spremembe režima.

Od takrat se ni več pojavljal v javnosti; kakšno je njegovo stanje in kje je, pa ni znano.

Dolgotrajna iranska kriza bi lahko nepopravljivo škodovala zalivskim državam

Načrt za zrušenje teokratske oblasti

Vse to, kot navaja portal, kaže, kako optimistično je bila zastavljena operacija večstopenjskega izraelskega načrta za zrušenje iranske teokratske oblasti: da sta Trump in Netanjahu napačno ocenila hitro doseganje ciljev in imela tvegan scenarij spremembe oblasti v Teheranu. Tudi del Trumpovih sodelavcev naj bi imel do načrta resne zadržke. V prvih dneh so uradniki govorili o iskanju morebitnega primernega človeka znotraj režima, ki bi lahko bil pripravljen sodelovati z ZDA.

Trump naj bi bil v tistem času navdušen nad uspehom ameriške operacije v Venezueli, po kateri je oblast prevzela začasna voditeljica, pripravljena sodelovati z Belo hišo. Očitno je verjel, da je podoben model mogoče uporabiti tudi drugod.

V zadnjih letih je Ahmadinedžad pogosto prihajal v spor z iranskim vrhom, režim je obtoževal korupcije, krožile pa so tudi govorice, komu je v resnici lojalen. Večkrat so mu onemogočili kandidirati na volitvah, sodelavci so končali v priporu, omejili so mu gibanje.

Odprto ostaja predvsem vprašanje, kako naj bi ZDA in Izrael Ahmadinedžada sploh pripeljali na oblast. Ameriški uradniki trdijo, da je bil izraelski napad na njegovo hišo namenjen njegovi osvoboditvi iz hišnega pripora, medtem ko je bil v prvih dneh vojne v izraelskih napadih ubit tudi vrhovni voditelj ajatola. 

Izrael in ZDA so podcenili odpornost iranskega režima

Izraelski načrt naj bi predvideval kombinacijo zračnih napadov, odstranitve vrhovnega vodstva in psiholoških operacij za destabilizacijo države, vendar se je po ocenah New York Timesa izkazalo, da so Izrael in ZDA podcenili odpornost iranskega režima.