Trump bo »zadovoljen, če lahko sporazum dosežejo brez bombardiranja«

Donald Trump je na zahtevo Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov za krajši čas preložil načrtovani napad na Iran in dodal, da »zdaj potekajo resna pogajanja«, poročajo tuji mediji. Pri tem je poudaril, da bodo ZDA pripravljene na obsežen napad, če dogovora ne bodo dosegli, pa tudi da bo zadovoljen, če lahko sporazum dosežejo brez bombardiranja. 

Teheran naj bi prek Pakistana Washingtonu posredoval nov predlog, medtem ko uradne potrditve o morebitnem napredku pogajanj še ni.

Iran je po poročanju več medijev pripravljen privoliti v več pogojev za umiritev konflikta: v dolgoročno zamrznitev jedrskega programa, prenos dela visoko obogatenega urana v Rusijo ter postopno ponovno odprtje Hormuške ožine. Teheran naj bi zahteval odpravo sankcij, konec ameriške pomorske blokade in zagotovila, da novih napadov ne bo.

Trump je medtem nakazal, da bi ZDA lahko sprejele 20-letno omejitev iranskega jedrskega programa namesto popolne ukinitve, vendar Washington še vedno vztraja pri strogem nadzoru nad bogatenjem urana. Trump je povedal, da so ga obvestili o možnosti dogovora, ki bi bil za ZDA »zelo sprejemljiv«, ter dodal: »IRAN NE BO IMEL JEDRSKEGA OROŽJA!«

Pezeškian: Dialog ne pomeni predaje

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je po poročanju Al Džazire je dejal, da so ameriške zahteve nerealne in da je treba premagati znatne ovire med državama.

Iran trdi, da ne bodo opustile bogatenje jedrskega urana, in prav tako da niso prejeli popolnega zagotovila, da se bo vojna končala, kar je eden od njihovih pogojev. Iran je zahteval tudi vrnitev vseh svojih sredstev, a eden od virov za Al Džaziro pravi, da so ZDA odprte za idejo o tem, da vrnejo le 25 odstotkov iranskih sredstev. Iran si želi tudi, da bi ZDA sprejele njihovo suverenost nad Hormuško ožino, kar Američani zavračajo.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je parlamentarnemu odboru za nacionalno varnost predstavil poročilo o pogajanjih z ZDA, v katerem je Iran poudaril pravico do bogatenja urana za miroljubne namene. Po poročanju državne agencije IRNA, ki jo povzema Al Džazira, Teheran v pogajanjih zahteva konec vojne na vseh frontah, tudi v Libanonu, odpravo ameriške pomorske blokade in sankcij, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja, povračilo vojne škode ter umik ameriških sil iz bližine Irana.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je pri tem dejal, da »dialog ne pomeni predaje« in da je Teheran v dialog vstopil »z dostojanstvom, avtoriteto in ob ohranjanju narodovih pravic«, navaja Al Džazira. Visoki iranski vojaški poveljnik je ZDA opozoril, naj ne ponovijo »strateških napak in napačnih presoj«, piše BBC.

Pred kratkim je iransko skupno vojaško poveljstvo sporočilo, da se bo Iran, če bo sovražnik naredil še eno napako, z njim soočil s polno močjo in zmogljivostmi. Iran pravi, da je odprt za diplomacijo, a se tudi aktivno pripravlja na vojno, piše Al Džazira.

Zalivske države so veliko bolj zaskrbljene zaradi takojšnje potrebe po odprtju Hormuške ožine in grožnje, ki jo predstavljajo iranske konvencionalne rakete. FOTO: Reuters

Zalivske države si ne želijo eskalacije, temveč dogovor, ki bo končal vojno z Iranom, je za Al Džaziro dejala Dania Thafer, izvršna direktorica washingtonskega Mednarodnega foruma zalivskih držav. Po njenem mnenju si zalivske države ne želijo eskalacije v regiji. »Želijo si rešitve za krizo, s katero se soočajo,« je dejala Thaferjeva in dodala, da Teheranov jedrski program ni prednostna naloga za zalivske države, tako kot je za Washington.

Zalivske države so veliko bolj zaskrbljene zaradi takojšnje potrebe po odprtju Hormuške ožine in grožnje, ki jo predstavljajo iranske konvencionalne rakete, je dejala in pojasnila: »Mislim, da bi bila idealna situacija za zalivske države deeskalacija in sklenitev dogovora, ki bi lahko obravnaval težave vseh strani,« je komentirala za Al Džaziro.

Čeprav premirje po šestih tednih ameriško-izraelskih napadov in iranskih povračilnih ukrepov večinoma drži, ostajajo razmere zelo napete. Obe strani nadaljujeta ostro retoriko, v regiji pa se še vedno dogajajo napadi z brezpilotniki in vojaški incidenti. Analitiki ocenjujejo, da je konflikt trenutno v slepi ulici: pritisk za konec vojne narašča, vendar politična pripravljenost za večje kompromise ostaja omejena, piše Guardian.

BBC izpostavlja, da podpora vojni v ZDA pada: po anketi New York Times/Siena 64 odstotkov volivcev meni, da je bila odločitev za vojno z Iranom napačna, podpora Trumpovemu predsednikovanju pa je padla na 37 odstotkov.