
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Donald Trump je sporočil, da bo preučil nov mirovni predlog iz Teherana, vendar je že vnaprej izrazil dvom o njegovi sprejemljivosti. Po njegovih besedah Iran še ni »plačal dovolj visoke cene« za svoja dejanja, njegove besede povzema Guardian.
Po poročanju iranskih poluradnih agencij Tasnim in Fars je Iran ZDA prek Pakistana posredoval nov, 14-točkovni predlog. Ta prihaja v času krhkega premirja, ki velja od 8. aprila, potem ko so ZDA in Izrael konec februarja sprožili vojaško operacijo. Dosedanji pogovori o miru so bili neuspešni.
Trump je sprva dejal, da bo predlog pregledal, ko bo prejel natančno besedilo, nemalo za tem, pa je na družbenih omrežjih zapisal, da si težko predstavlja njegovo sprejemljivost, saj Iran po njegovem mnenju še ni odgovarjal za dejanja »proti človeštvu in svetu v zadnjih 47 letih«.
Iran medtem poudarja, da je odločitev na strani Washingtona. Namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je diplomatom v Teheranu sporočil, da so ZDA tiste, ki morajo izbrati med diplomacijo in nadaljevanjem konfrontacije, pri čemer je Iran pripravljen na obe možnosti.

Washington vztraja, da se vojna ne bo končala brez dogovora, ki bi Iranu preprečil razvoj jedrskega orožja – kar je bil tudi uradni razlog za začetek napadov februarja. Teheran trdi, da je njegov jedrski program izključno miroljuben.
Po poročanju medijev naj bi iranski predlog med drugim vključeval umik ameriških sil iz območij okoli Irana, odpravo blokade Hormuške ožine, sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev, izplačilo odškodnin, odpravo sankcij ter konec vojaških operacij na vseh frontah, tudi v Libanonu. Predlagan je tudi nov nadzorni mehanizem za ožino.
Trump je v soboto na Floridi nakazal možnost novih vojaških ukrepov: »Če se bodo vedli neprimerno, če bodo storili kaj slabega … to je zagotovo možnost.«
ZDA so hkrati opozorile ladjarske družbe, da bi jih lahko sankcionirali, če bi Iranu plačevale za varen prehod skozi Hormuško ožino – tudi v obliki digitalnih sredstev ali drugih posrednih plačil. Iran ohranja nadzor nad ožino, kar omejuje ključne tokove nafte, plina in gnojil, medtem ko ZDA izvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč. Cene nafte so se od začetka vojne zvišale za približno 50 odstotkov.
Vrh EPS v Erevanu zaznamujejo vojne in energetska negotovost
Armenija danes in v ponedeljek v Erevanu gosti osmi vrh Evropske politične skupnosti, na katerem bo okoli 50 evropskih voditeljev v senci vojn v Ukrajini in Iranu razpravljalo o varnostnih razmerah, energetski in gospodarski stabilnosti ter regionalnih izzivih, vključno z demokratično odpornostjo in povezljivostjo; srečanje, ki poteka pod geslom enotnosti in stabilnosti, se ga bo prvič udeležil tudi neevropski voditelj, kanadski premier Mark Carney, nadaljevalo pa se bo s prvim vrhom EU–Armenija, kjer bodo Ursula von der Leyen, Antonio Costa in Nikol Pašinjan govorili o krepitvi odnosov, razmerah v širši regiji, napredku po mirovnem sporazumu z Azerbajdžanom ter varnostnih vprašanjih, vključno z domnevnimi ruskimi vplivi, pri čemer srečanje odraža tudi postopno geopolitično približevanje Armenije Evropski uniji.
Komentarji