Volitve bodo potrdile globoko družbeno razdeljenost
Po ocenah analitikov bo udeležba na predčasnih volitvah slaba, ker so državljani apatični in nikomur ne verjamejo.
Odpri galerijo
Zoran Zaev je odstopil, ker se zaveda, da mu priljubljenost pada. FOTO: Ognen Teofilovski/Reuters
Premier Zoran Zaev je odstopil, ker je stavil ves politični kapital na članstvo Severne Makedonije v EU in Natu. Predčasne volitve bodo 12. aprila odgovorile tudi na vprašanje, ali volivci še podpirajo nadaljnjo proevropsko usmeritev države.
Kljub dogovoru parlamentarnih strank bi lahko bile predčasne volitve preložene. Zaev jih je pogojeval z obnašanjem opozicije v parlamentu, ki je blokirala sprejem nekaj zakonov. Po zagotovilih predsednika parlamenta Talata Xhaferija sta vladajoča stranka in opozicija dosegli dogovor o deblokadi.
Po mnenju politične analitičarke z Inštituta za obrambne in mirovne študije Filozofske fakultete v Skopju Biljane Vankovske sta odstop Zaeva in parlamentarna potrditev tehnične vlade del istega neustavnega in hkrati zakonitega modela, po katerem je nekdanji premier Nikola Gruevski sestopil z oblasti in odprl pot volitvam. Model izhaja iz pržinskega sporazuma, s katerim sta EU in ameriško veleposlaništvo med politično krizo leta 2015 in 2016 prisilila tedanjo opozicijo in sedanjo oblast, da gre na volitve, pri čemer so zagotovili, da bodo te poštene. Ta rešitev še velja, čeprav je v nasprotju z ustavo, vendar ocenjujejo, da je politično primerna in koristna.
Pržinska vlada (ustava ne pozna tehnične vlade) je zmes oblasti in opozicije v času pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ko država nima voditelja. V prvih dneh je bila vlada prizorišče medstrankarskega boja in obtožb, da eni ali drugi blokirajo delo ministrstev. Čeprav je vlada dejansko nefunkcionalna, bo poskusila zdržati do volitev, če te sploh bodo. Še vedno se pojavljajo ugibanja, da bi lahko bile preložene. Zaev je odstopil, ker se zaveda, da mu priljubljenost pada. Mandat je skrajšal, da bi izkoristil morebiten vstop v Nato kot zmagovalno karto. Ker se njegova vlada, ki jo pretresajo korupcijski škandali (Reket 1 in Reket 2), ne more pohvaliti z uspehom, bi to bil edini dobitek.
Biljana Vankovska zaradi volilnega modela pričakuje, da bodo volitve potrdile globoko razdeljenost makedonske družbe. Čeprav se zdi, da bo SDSM izgubila volitve, je politična analitičarka za Delo spomnila, da jih je izgubila tudi leta 2016 in kljub temu oblikovala vlado. Ne glede na to, kdo bo zmagal v makedonskem bloku, pri čemer razlika ne bo velika, ker VMRO-DPMNE ni združila opozicijske javnosti, je treba iskati glavnega kreatorja v albanskem bloku.
Kar zadeva velika politična vprašanja in retoriko, se največji stranki ne razlikujeta. Zdi se, da tudi opozicijska stranka nima poguma, da bi nastopila s programom, ki bi ponudil način za izpodbijanje spremembe imena države. To vprašanje je najbolj prizadelo državljane tudi zato, je poudarila analitičarka, ker je zdaj jasno, da Nato ne bo nujno prinesel miru in stabilnosti, temveč vključitev v nevarne mednarodne vode. Po ocenah analitikov bo udeležba na volitvah slaba, ker so državljani apatični in nikomur ne verjamejo. Biljana Vankovska je sklenila z ugotovitvijo, da bodo odločali detajli, spremenilo pa se ne bo nič bistvenega, ker ni problem v osebnem ali strankarskem profilu, ampak v sistemski krizi, ki še traja.
Grška vlada se ni izrekla o predčasnih volitvah v Severni Makedoniji tudi zato, ker je ime sosednje države še vedno občutljiva tema za številne Grke. Atene molčijo s figo v žepu. Čeprav se je premier Kiriakos Micotakis zavzel za začetek pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano, se je v javnih nastopih izognil omembi imena Severna Makedonija.
Micotakis ne bo nasprotoval implementaciji prespanskega sporazuma, ni mu pa v interesu javna razprava o sporazumu, za katerega ni glasoval. Vodja opozicije in nekdanji premier Aleksis Cipras je kritiziral Micotakisov molk in mu očital, da si ne upa izgovoriti imena sosednje države. Njegova stranka Siriza je obtožila vlado, da se ni dovolj zavzela za zeleno luč za Severno Makedonijo in Albanijo.
Prespanski sporazum je še vedno nepriljubljen. Večina je prepričana, da obstaja samo grška Makedonija, nekateri menijo, da je treba počakati z začetkom pristopnih pogajanj Skopja z Brusljem, dokler se stvari ne bodo umirile, v manjšini pa so tisti, ki pravijo, da je EU naredila zgodovinsko napako, ker ni izpolnila obljub.
Po oceni grških analitikov je velika možnost, da bo Zaev izgubil volitve tudi zato, ker se njegova vlada v očeh številnih državljanov ni bistveno razlikovala od predhodne. Škandali, korupcija in manipulacije v pravosodju so bili tokrat za spremembo prisotni pod socialdemokratskim plaščem.
Kljub dogovoru parlamentarnih strank bi lahko bile predčasne volitve preložene. Zaev jih je pogojeval z obnašanjem opozicije v parlamentu, ki je blokirala sprejem nekaj zakonov. Po zagotovilih predsednika parlamenta Talata Xhaferija sta vladajoča stranka in opozicija dosegli dogovor o deblokadi.
Vstop v Nato edini dobitek
Po mnenju politične analitičarke z Inštituta za obrambne in mirovne študije Filozofske fakultete v Skopju Biljane Vankovske sta odstop Zaeva in parlamentarna potrditev tehnične vlade del istega neustavnega in hkrati zakonitega modela, po katerem je nekdanji premier Nikola Gruevski sestopil z oblasti in odprl pot volitvam. Model izhaja iz pržinskega sporazuma, s katerim sta EU in ameriško veleposlaništvo med politično krizo leta 2015 in 2016 prisilila tedanjo opozicijo in sedanjo oblast, da gre na volitve, pri čemer so zagotovili, da bodo te poštene. Ta rešitev še velja, čeprav je v nasprotju z ustavo, vendar ocenjujejo, da je politično primerna in koristna.
Pržinska vlada (ustava ne pozna tehnične vlade) je zmes oblasti in opozicije v času pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ko država nima voditelja. V prvih dneh je bila vlada prizorišče medstrankarskega boja in obtožb, da eni ali drugi blokirajo delo ministrstev. Čeprav je vlada dejansko nefunkcionalna, bo poskusila zdržati do volitev, če te sploh bodo. Še vedno se pojavljajo ugibanja, da bi lahko bile preložene. Zaev je odstopil, ker se zaveda, da mu priljubljenost pada. Mandat je skrajšal, da bi izkoristil morebiten vstop v Nato kot zmagovalno karto. Ker se njegova vlada, ki jo pretresajo korupcijski škandali (Reket 1 in Reket 2), ne more pohvaliti z uspehom, bi to bil edini dobitek.
Biljana Vankovska zaradi volilnega modela pričakuje, da bodo volitve potrdile globoko razdeljenost makedonske družbe. Čeprav se zdi, da bo SDSM izgubila volitve, je politična analitičarka za Delo spomnila, da jih je izgubila tudi leta 2016 in kljub temu oblikovala vlado. Ne glede na to, kdo bo zmagal v makedonskem bloku, pri čemer razlika ne bo velika, ker VMRO-DPMNE ni združila opozicijske javnosti, je treba iskati glavnega kreatorja v albanskem bloku.
Kar zadeva velika politična vprašanja in retoriko, se največji stranki ne razlikujeta. Zdi se, da tudi opozicijska stranka nima poguma, da bi nastopila s programom, ki bi ponudil način za izpodbijanje spremembe imena države. To vprašanje je najbolj prizadelo državljane tudi zato, je poudarila analitičarka, ker je zdaj jasno, da Nato ne bo nujno prinesel miru in stabilnosti, temveč vključitev v nevarne mednarodne vode. Po ocenah analitikov bo udeležba na volitvah slaba, ker so državljani apatični in nikomur ne verjamejo. Biljana Vankovska je sklenila z ugotovitvijo, da bodo odločali detajli, spremenilo pa se ne bo nič bistvenega, ker ni problem v osebnem ali strankarskem profilu, ampak v sistemski krizi, ki še traja.
Atene molčijo s figo v žepu
Grška vlada se ni izrekla o predčasnih volitvah v Severni Makedoniji tudi zato, ker je ime sosednje države še vedno občutljiva tema za številne Grke. Atene molčijo s figo v žepu. Čeprav se je premier Kiriakos Micotakis zavzel za začetek pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano, se je v javnih nastopih izognil omembi imena Severna Makedonija.
Micotakis ne bo nasprotoval implementaciji prespanskega sporazuma, ni mu pa v interesu javna razprava o sporazumu, za katerega ni glasoval. Vodja opozicije in nekdanji premier Aleksis Cipras je kritiziral Micotakisov molk in mu očital, da si ne upa izgovoriti imena sosednje države. Njegova stranka Siriza je obtožila vlado, da se ni dovolj zavzela za zeleno luč za Severno Makedonijo in Albanijo.
Prespanski sporazum je še vedno nepriljubljen. Večina je prepričana, da obstaja samo grška Makedonija, nekateri menijo, da je treba počakati z začetkom pristopnih pogajanj Skopja z Brusljem, dokler se stvari ne bodo umirile, v manjšini pa so tisti, ki pravijo, da je EU naredila zgodovinsko napako, ker ni izpolnila obljub.
Po oceni grških analitikov je velika možnost, da bo Zaev izgubil volitve tudi zato, ker se njegova vlada v očeh številnih državljanov ni bistveno razlikovala od predhodne. Škandali, korupcija in manipulacije v pravosodju so bili tokrat za spremembo prisotni pod socialdemokratskim plaščem.
