Volkswagnu v ZDA znova grozijo visoke kazni zaradi izpuhov
Poravnave in kazni so nemško tovarno že stale 30 milijard evrov, zdaj jih bodo lahko tožila še ameriška okrožja.
Odpri galerijo
Volkswagen v ZDA utegne dobiti še nove milijardne kazni zaradi afere Dieselgate. FOTO: Mike Blake/Reuters
Ko so pri nemškem Volkswagnu že mislili, da je po petih letih hudih pretresov konec afere s ponarejanjem podatkov o izpustih dieselskih motorjev v njihovih avtomobilih in konec tudi ogromnih stroškov za poravnave in kazni v ZDA in Evropi, jih je včeraj doletela še ena neprijetna novica. Ameriško prizivno sodišče je odločilo, da zaradi goljufanja z izpuhi zdaj nemško tovarno lahko tožijo oziroma kaznujejo tudi ameriška okrožja. Odločitev še ni pravnomočna, če bo, pa bi kazni lahko dosegle desetine milijard ameriških dolarjev, poroča nemški Spiegel.
Za zdaj sta se za tožbo proti Volkswagnu odločili okrožji Salt Lake v zvezni državi Utah in Hillsborough v Floridi. Zastopniki koncerna so se sicer sklicevali na dejstvo, da so že sklenili poravnave in plačali tudi kazni, ki so jim jih odmerili na zvezni ravni, toda prizivno sodišče je bilo mnenja, da imajo tudi okrožja pravico tožiti in dobiti odškodnino zaradi kršenja zakonodaje o varstvu zraka. Sodniki tega sodišča so sicer izjavili, da se zavedajo, da to lahko pripelje do osupljivo visokih finančnih obremenitev Volkswagna in tudi drugih proizvajalcev v sklopu koncerna, kot sta Audi in Porsche, toda po njihovi oceni imajo pravico do odškodnin tudi okrožja.
V Volkswagnu že napovedujejo pritožbe in energično nasprotovanje takšni odločitvi vse do najvišjih instanc ameriškega pravosodja, saj bodo sicer finančne posledice resnično katastrofalne. Že samo v teh dveh okrožjih bi jih lahko glede na zakonsko predpisane kazni zadeva stala novih 11 milijard ameriških dolarjev (9,9 milijarde evrov).
Doslej je afera Dieselgate, ki je izbruhnila leta 2015, koncern stala že več kot trideset milijard evrov, ki so jih morali izplačati v obliki sodno določenih kazni, poravnav s kupci in odškodnin kupcem, ki so jih kolektivno tožili na sodišču. Večji del tega zneska so plačali prav ZDA. Z vrha Volkswagna je odnesla takratnega šefa koncerna Martina Winterkorna, proti kateremu je ameriško pravosodje vložilo tudi kazenske ovadbe in priporni nalog.
Afera s programsko opremo, ki je omogočala goljufanje pri merjenju izpustov Volkswagnovih dizelskih motorjev, je izbruhnila leta 2015. FOTO: Hannah Mckay/Reuters
Za zdaj sta se za tožbo proti Volkswagnu odločili okrožji Salt Lake v zvezni državi Utah in Hillsborough v Floridi. Zastopniki koncerna so se sicer sklicevali na dejstvo, da so že sklenili poravnave in plačali tudi kazni, ki so jim jih odmerili na zvezni ravni, toda prizivno sodišče je bilo mnenja, da imajo tudi okrožja pravico tožiti in dobiti odškodnino zaradi kršenja zakonodaje o varstvu zraka. Sodniki tega sodišča so sicer izjavili, da se zavedajo, da to lahko pripelje do osupljivo visokih finančnih obremenitev Volkswagna in tudi drugih proizvajalcev v sklopu koncerna, kot sta Audi in Porsche, toda po njihovi oceni imajo pravico do odškodnin tudi okrožja.
Napovedujejo pritožbe in pravni boj
Šef koncerna Martin Winterkorn je zaradi afere odstopil septembra 2015. FOTO: Geoff Robins/AFP
V Volkswagnu že napovedujejo pritožbe in energično nasprotovanje takšni odločitvi vse do najvišjih instanc ameriškega pravosodja, saj bodo sicer finančne posledice resnično katastrofalne. Že samo v teh dveh okrožjih bi jih lahko glede na zakonsko predpisane kazni zadeva stala novih 11 milijard ameriških dolarjev (9,9 milijarde evrov).
Doslej je afera Dieselgate, ki je izbruhnila leta 2015, koncern stala že več kot trideset milijard evrov, ki so jih morali izplačati v obliki sodno določenih kazni, poravnav s kupci in odškodnin kupcem, ki so jih kolektivno tožili na sodišču. Večji del tega zneska so plačali prav ZDA. Z vrha Volkswagna je odnesla takratnega šefa koncerna Martina Winterkorna, proti kateremu je ameriško pravosodje vložilo tudi kazenske ovadbe in priporni nalog.
