Vremenoslovci napovedujejo nove temperaturne rekorde
Že januar je bil najtoplejši do sedaj, februarja so izmerili najvišjo mesečno temperaturo do sedaj na Antarktiki.
Odpri galerijo
Do kod se bodo letos poleti povzpeli termometri? FOTO: Shutterstock Photo
Obstaja 50 do 75 odstotkov možnosti, da bo letošnje leto v svetovnem merilu najbolj vroče leto, odkar na svetu sistematično merimo meteorološke podatke, in bo podrlo rekorde izpred štirih let, poroča The Guardian.
Zaradi številnih omejitev po vsem svetu zaradi koronavirusa so se v letošnjem letu izpusti toplogrednih plinov sicer občutno znižali, toda za učinkovitejše zmanjšanje podnebnih sprememb bodo potrebne dolgoročne spremembe, opozarjajo vremenoslovci in okoljevarstveniki.
Da bo letošnje leto v celoti rekordno vroče, znanstveniki sklepajo po tem, da temperaturni rekordi po svetu padajo že vse od januarja. Letošnji januar je bil tako nasploh najtoplejši od začetka merjenj in je povzročil na primer nepredstavljivo pomanjkanje snega v nekaterih mestih znotraj arktičnega kroga. Februarja je raziskovalna postaja na Antarktiki na otoku Seymour zabeležila najvišjo do sedaj izmerjeno februarsko temperaturo na tem območju 20,75 stopinje Celzija, minulo nedeljo pa so najvišjo aprilsko temperaturo do sedaj izmerili tudi v Quanaqu na Grenlandiji, kjer je bilo izmerjeno šest stopinj Celzija.
V ameriškem nacionalnem uradu za oceane in ozračje so zaradi vset teh podatkov izračunali, da je kar 75 odstotkov možnosti, da bomo letos podrli do sedaj izmerjene rekorde za celotno leto in za ves svet. Po izračunih Gavina Schmidta, direktorja Nasinega Goddard inštituta za vesoljske študije v New Yorku, je za to, da bodo letošnje temperature podrle vse rekorde, 60 odstotkov verjetnosti. Britanski urad za meteorologijo pa je bolj previden in rekordno vroče leto napoveduje s 50-odstotno verjetnostjo.
V prvem letošnjem četrtletju so bile povprečne temperature v vzhodni Evropi in Aziji kar za tri stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Visoke temperature imajo v tem mesecu tudi v ZDA, kjer je na primer v Los Angelesu že bilo rekordnih 34 stopinj Celzija. V Veliki Britaniji so letošnje najvišje dnevne temperature za več kot tri stopinje višje o običajnih.
Podnebni znanstvenik na oxfordski univerzi Karsten Haustein pravi, da se globalno segrevanje že bliža 1,2 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijske dobe in da sedaj zmanjšani izpusti toplogrednih plinov zaradi koronavirusnih omejitev ne bodo bistveno prispevali k izboljšanju stanja. »Letos je izpustov teh plinov res manj, toda koncentracije toplogrednih plinov v ozračju še naprej naraščajo. A sedaj, ob pandemiji koronavirusa, imamo priložnost, da ponovno premislimo in krizo izrabimo kot katalizator za dolgoročnejše učinkovite ukrepe proti podnebnim spremembam.«
Zaradi številnih omejitev po vsem svetu zaradi koronavirusa so se v letošnjem letu izpusti toplogrednih plinov sicer občutno znižali, toda za učinkovitejše zmanjšanje podnebnih sprememb bodo potrebne dolgoročne spremembe, opozarjajo vremenoslovci in okoljevarstveniki.
Da bo letošnje leto v celoti rekordno vroče, znanstveniki sklepajo po tem, da temperaturni rekordi po svetu padajo že vse od januarja. Letošnji januar je bil tako nasploh najtoplejši od začetka merjenj in je povzročil na primer nepredstavljivo pomanjkanje snega v nekaterih mestih znotraj arktičnega kroga. Februarja je raziskovalna postaja na Antarktiki na otoku Seymour zabeležila najvišjo do sedaj izmerjeno februarsko temperaturo na tem območju 20,75 stopinje Celzija, minulo nedeljo pa so najvišjo aprilsko temperaturo do sedaj izmerili tudi v Quanaqu na Grenlandiji, kjer je bilo izmerjeno šest stopinj Celzija.
V ameriškem nacionalnem uradu za oceane in ozračje so zaradi vset teh podatkov izračunali, da je kar 75 odstotkov možnosti, da bomo letos podrli do sedaj izmerjene rekorde za celotno leto in za ves svet. Po izračunih Gavina Schmidta, direktorja Nasinega Goddard inštituta za vesoljske študije v New Yorku, je za to, da bodo letošnje temperature podrle vse rekorde, 60 odstotkov verjetnosti. Britanski urad za meteorologijo pa je bolj previden in rekordno vroče leto napoveduje s 50-odstotno verjetnostjo.
Antarktika, Orne Harbour. Na Antarktiki so letos izmerili najvišjo februarsko temperaturo doslej, 20,75 stopinje Celzija. FOTO: Ueslei Marcelino/Reuters
Pandemija koronavirusa je priložnost za razmislek in ukrepanje
V prvem letošnjem četrtletju so bile povprečne temperature v vzhodni Evropi in Aziji kar za tri stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Visoke temperature imajo v tem mesecu tudi v ZDA, kjer je na primer v Los Angelesu že bilo rekordnih 34 stopinj Celzija. V Veliki Britaniji so letošnje najvišje dnevne temperature za več kot tri stopinje višje o običajnih.
Promet je eden največjih virov toplogrednih plinov, na kar okoljevarstveniki že dolgo opozarjajo. Čas koronakrize je čas za temeljit premislek. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Podnebni znanstvenik na oxfordski univerzi Karsten Haustein pravi, da se globalno segrevanje že bliža 1,2 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijske dobe in da sedaj zmanjšani izpusti toplogrednih plinov zaradi koronavirusnih omejitev ne bodo bistveno prispevali k izboljšanju stanja. »Letos je izpustov teh plinov res manj, toda koncentracije toplogrednih plinov v ozračju še naprej naraščajo. A sedaj, ob pandemiji koronavirusa, imamo priložnost, da ponovno premislimo in krizo izrabimo kot katalizator za dolgoročnejše učinkovite ukrepe proti podnebnim spremembam.«
