Vrh EU: Junckerjev načrt še kreativno računovodstvo?

Bruselj − Zadnji letošnji vrh in prvi pod vodstvom novega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska se začenja z nizkimi pričakovanji in brez zapletov.

Na mizi voditeljev 28 članic sta dve veliki temi, prva je investicijski načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Tusk je ob prihodu v bruseljsko palačo Justus Lipsius ocenil, da je gospodarski položaj v Uniji sicer boljši, a »potrebujemo več naložb, strukturnih reform in investicij«.

Na vrhu pričakuje poziv voditeljev k čimprejšnji ustanovitvi sklada za strateške naložbe. Po Junckerjevih načrtih naj bi z 21 milijardami iz javnih virov spodbudili naložbe v skupni vrednosti 315 milijard evrov, ki bi zagnale gospodarstvo. Četudi je Juncker članice že pozval, naj s svojimi prispevki sodelujejo v skladu, so v glavnih mestih glede tega še zadržani in pričakujejo več podrobnosti načrta. Na vrhu ne bo govora o konkretnih projektih.

Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je opozorila, da je Junckerjev načrt v tej fazi še bolj videti kot kreativno računovodstvo. Kljub temu je prepričana, da je namera dobra. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel bi okvir morali napolniti s konkretnimi projekti. Posebno pozornost da bi morali posvetiti področjem, kjer EU v primerjavi s svetom ni v najboljšem položaju, denimo digitalnemu gospodarstvu in elektromobilnosti.

»Načrt nas sili k temu, da v Sloveniji opredelimo prednostne razvojne projekte na različnih področjih,« pa je ob prihodu na vrh povedal slovenski premier Miro Cerar. V samem Junckerjevem planu ima po njegovem mnenju največji pomen, da zaživi, da bo dvignil duh tako v Evropi kot Sloveniji in da je realistično zastavljen. Tako da bi lahko pripomogel k razvoju in investicijam. Zavzel se je za akcijski načrt za izvajanje, saj da bi bilo usodno, če bi se projekt ponesrečil.

Cerar opozarja, da Junckerjev načrt ne bi smel krčiti že obstoječih programov, predvsem sredstev za kohezijo. Poleg tega bi za pritegnitev naložb tako v EU kot v sami Sloveniji po Cerarjevih morali narediti več za primerno poslovno okolje, denimo zmanjšati administrativne ovire. V Sloveniji da bi z urejanjem javnimi financami in politično stabilnostjo ustvarili razmere za predvidljivost. »Investitorji gredo tja, kjer se počutijo varne,« je povedal premier.

Juncker je ob prihodu na vrh povedal, da pričakuje široko strinjanje voditeljev 28 članic z njegovim svežnjem. Glede očitkov nekaj predsednikov vlad, da je sklad majhen, je povedal, da članice lahko z lastnimi prispevki pripomorejo k povečanju kapitala sklada. Prispevki da se že tako ne bodo upoštevali pri izračunavanju spoštovanja maastrichtskega pravila o najvišjih dovoljenih proračunskih primanjkljajih. »Skoraj ni razlogov, da članice ne bi pristopile,« je povedal Juncker.

Britanski premier David Cameron je prišel v Bruselj s precejšnjo mero samohvale. »V Britaniji imamo dolgoročen gospodarski načrt, ki deluje. Inflacija in brezposelnost se nižata. V primerjavi s prejšnjim božičem ima službo skoraj 600.000 več ljudi,« je povedal. A trajna uspešnost gospodarstva na Otoku da je odvisna od razvoja na celinski Evropi. EU da sicer potrebuje investicijski načrt, kolegom na vrhu pa bo Cameron povedal, da potrebuje tudi trgovinske sporazume za odprtje izvoznih trgov in krepitev notranjega trga, predvsem na digitalnem, storitvenem in energetskem področju.

Junckerjev načrt potrebuje širšo strateško usmeritev

Strokovnjak z bruseljskega možganskega trusta Evropski politični center Fabian Zuleeg je zapisal, da bo Junckerjev načrt brez širše strateške usmeritve, predvsem pa brez reform v članicah, ostal izoliran element in figov list, izgovor, ki ga bodo članice uporabile, da jim ne bo treba narediti več. »Evropsko gospodarsko in politično nazadovanje ne bo ustavljeno s samim investicijskim načrtom ne glede na to, kako koristen je in kako glasno ga bodo na vrhu hvalili,« je ocenil strokovnjak.

Cerar za nadaljevanja pritiska na Rusijo

Glede Ukrajine in Rusije je pričakovana le strateška razprava voditeljev ob večerji. Četudi Kijevu − v Bruslju je bil v zadnjih dneh ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk − pričakujejo še več finančne pomoči EU, so članice glede tega še zadržane. »Pričakovanja ljudi so velikokrat iluzija. EU ni vreča brez dna,« je povedal visok diplomat ene od članic. Glede evropske pomoči Ukrajini je Juncker povedal, da je proračun EU že blizu svojih meja.

Po ocenah IMF bo Ukrajina v prihodnjem letu dni potrebovala kar petnajst milijard evrov. Unija je že spomladi sprejela večletni program pomoči Ukrajini, vreden enajst milijard evrov.

Evropskim voditeljem povzročajo skrbi tudi čedalje večje gospodarske in finančne težave Rusije, ki bi v primeru še večjega zaostrovanja utegnile imeti negativen učinek na svet. Kljub temu se Unija ne namerava odpovedati politiki sankcij. »Glede sankcij moramo ostati trdi. Rusija mora spremeniti svoje ravnanje na terenu,« je povedal švedski premier Stefan Löfven.

Razen že dlje časa načrtovanih novih trgovinsko-gospodarskih ukrepov proti Krimu in Sevastopolu, ki so bili potrjeni danes, naj bi se do nadaljnjega vzdržali zaostrovanju ukrepov.

Tudi slovenski premier Cerar je prepričan, da bi morali nadaljevati pritisk na Rusijo, naj prekine kršitve mednarodnega prava. Po drugi strani bi morali doseči čim širše soglasje o dialogu z Moskvo.