Vrh EU: Tihotapcem beguncev bi nataknili lisice

Bruselj - Na današnjem ­izrednem vrhu EU, ki bo prvič namenjen le razpravam o priseljevanju, ni pričakovati prelomnih odločitev. Voditelji 28 članic si želijo predvsem preprečiti ponavljanje velikih človeških tragedij v Sredozemlju.

Jedro odziva bo okrepitev misije Triton za boljši nadzor nad morsko mejo EU. Ta utegne dobiti več denarja kot doslej, cilj je dvakrat višja številka - 6 milijonov evrov. To bo še vedno za okoli tretjino manj, kot je lani dobila italijanska operacija Mare Nostrum, ki je rešila več kot 100.000 prebežnikov.

V Tritonu je manj ladij, le devet. V njegov mandat (nadzor meje) po navedbah vira pri EU ne bodo posegali, reševanje da je že tako dolžnost po mednarodnem morskem pravu. Razprave o širjenju operacije z italijanskega obalnega pasu, širokega 48 kilometrov, proti afriški obali da (še) ne bo.

Drugi kratkoročni cilj je onesposabljanje tihotapskih tolp, ki služijo mastne denarje z begunci. Glede obračuna s tihotapci v EU ne razmišljajo o polnih vojaških operacijah, marveč o ciljnih misijah, za katere bi se odločili na podlagi natančnih obveščevalnih informacij.

Po načrtu evropske komisije, ki ga bodo voditelji članic Unije dobili na mizo, naj bi se odločno lotili zajetja in uničevanja ladij, ki jih uporabljajo tihotapci. Operacija bi temeljila na izkušnjah iz operacije proti piratom pred somalsko obalo, poimenovane Atalanta. Če bi operacijo izvajali v pristaniščih, iz katerih izplujejo ladje, bi Unija za takšno ukrepanje predvidoma potrebovala mandat OZN. Viri pri EU opozarjajo, da »ne govorimo o vojni« in da »ne bo škornjev na tleh«.

Vsaj nekoliko naj bi se lotili tudi togega azilnega sistema. Med drugim Bruselj napoveduje odvzemanje prstnih odtisov beguncem. Tako bi preprečili, da bi prebežniki odpotovali v države proti severu in ne bi po pravilih zaprosili za azil v članici, v kateri so prvič stopili na ozemlje EU.

Poleg tega napovedujejo pravičnejšo delitev prosilcev za azil, saj je največje breme na ramenih zgolj pol ducata držav. Tako naj bi izpeljali ­pilotski projekt porazdelitve beguncev med članicami EU. Načrtujejo še nov Frontexov program vračanja beguncev, ki ne izpolnjujejo pogojev.

Tuskovo opozorilo

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem zapisal, da naj bi bili konkretni ukrepi »prvi korak v razvoju bolj sistematičnega in geografsko celovitega pristopa k migracijam«. V Tuskovem štabu opozarjajo, da ni veliko manevrskega prostora in da ni hitrih rešitev velikih težav. ­»Zavedamo se, da ne bodo rešili vseh težav, povezanih s priseljevanjem,« je povedal visoki uradnik Unije. Od članic pričakujejo konkretne zaveze za reševanje položaja po načelu solidarnosti, saj da katastrofe zadevajo vse.

Bolj temeljita prenova priseljenske politike še ni predvidena. Razpravljajo o posebnih zbirnih centrih na afriških tleh, v katerih bi lahko bolje seznanili prebežnike s pogoji za pot v Evropo in preverili, ali sploh lahko dobijo azil. A očitno še ni čas za takšne korake.

Italijanski premier Matteo Renzi si je pred vrhom na dolgi rok zaželel več dela v Afriki. »Moške in ženske bi morali že doma odvrniti od poti,« je povedal v italijanskem parlamentu. Zato naj bi EU in OZN v dežele, kot sta Sudan in Niger, poslali posebne ekipe. Poleg tega EU nima odgovora na vprašanje, kako bi se lotila položaja v deželah, iz katerih prihajajo begunci.

Unija je sicer ponosna na mehko pomoč in status največje svetovne donatorice razvojne pomoči, toda po drugi strani je, denimo po bombardiranju Libije in padcu režima Moamerja Gadafija, povsem odpovedala pri poskusih stabilizacije razmer v tej državi. Tudi v podsaharski Afriki ne morejo kar s političnimi odločitvami odpraviti katastrofalnih razmer, ki vodijo do tega, da se ljudje odločijo za beg.