Vrh EU: zategovanje pasu še deli Evropo

Bruselj – Voditeljem članic evrskega območja kot tudi celotne EU še ni uspelo rešiti dileme, kako na skupni imenovalec spraviti spodbude za gospodarsko rast in zahteve po zdravih javnih financah.

Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi sta na vrhu EU vztrajala, da bi temelj okrevanja evropskega gospodarstva morale biti reforme, večja konkurenčnost in boljše okolje za naložbe.

Vsaj načelno je med voditelji doseženo soglasje, da bi morali spoštovati proračunska pravila, toda težave so v podrobnostih. Dve veliki članici, Italija in Francija, sta namreč v Bruselj poslali proračuna, ki kršita maastrichtsko pravilo o primanjkljaju pod tremi odstotki BDP.

V Rimu in Parizu se ne nameravajo pokoriti zahtevam iz Bruslja, kjer bodo v sredo odločali o zavrnitvi proračunov. Francoski predsednik François Hollande je, denimo, opozoril, da so z zategovanjem naredili že dovolj za zmanjšanje primanjkljaja. Njihov proračun sicer predvideva kar 4,3-odstotno luknjo. Obe državi se sklicujeta na dovoljeno prožnost v izvajanju proračunskih pravil, ki dopušča kršenje pravil, če je država sprejela dovolj ukrepov, a v času hudih gospodarskih razmer proračuna ni spravila pod zahtevano mejo.

Slovenski premier Miro Cerar je sogovornike na vrhu prepričeval, da bo Slovenija spoštovala cilje. »Ugotavljajo, da smo na pravi poti,« je povedal. Tudi prvi koraki nove vlade (osnutek proračuna za leto 2015) po njegovem mnenju zagotavljajo, »da imamo resne namene«. Spoštovanje sprejetih proračunskih pravil je po njegovem mnenju nujno, tudi kot načelo pravne države. Na vprašanje, v kateri tabor se uvršča (med stroge zagovornike zdravih javnih financ ali privržence brezpogojnega spodbujanja rasti), je odgovoril, da je Slovenija »nekje na sredini«.

Na maratonskih nočnih pogajanjih o podnebno-energetskem svežnju s cilji do leta 2030 je Sloveniji uspelo doseči posebne ugodnosti glede izpustov toplogrednih plinov v prometu, saj ne moremo vplivati na tranzit. Podatki o dovoljenih izpustih za Slovenijo bodo potrjeni šele v nadaljnjih postopkih sprejemanja evropske zakonodaje. Premier je prepričan, da tudi ujme v Sloveniji kažejo, da mora EU ostati zgled vsemu svetu in da moramo narediti radikalne korake.

Reševanje podnebja dobilo zmeren pospešek

Voditeljem 28 članic EU je v noči na petek sicer uspelo doseči sporazum o podnebno-energetskih ciljih do leta 2030, toda v njem je še veliko nejasnosti, zaradi katerih se ne ve, koliko bo Evropa postala bolj prijazna do okolja.

V skladu s sporazumom voditeljev naj bi članice Unije s cilji na nacionalni ravni dosegle, da bo EU kot celota do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 znižala izpuste CO2 za vsaj štirideset odstotkov. Če bi bili na mednarodnih pogajanjih doseženi ambiciozni cilji, je EU pripravljena narediti še več. »EU bo odločilen igralec za prihodnje mednarodne zaveze o podnebju,« je napovedala nemška kanclerka Angela Merkel. Omenila je, da je bilo na vrhu veliko razprav namenjenih Poljski, ki skoraj vso elektriko pridobiva iz premoga.

Poljska in druge manj razvite nekoč socialistične članice, tudi Slovenija (merilo je BDP, nižji od 90 odstotkov povprečja EU), bodo po letu 2020 še dobivale brezplačne kupone za izpuste CO2. Del izkupička od njihove prodaje bodo morale nameniti posodabljanju energetskega sektorja. Veliko popuščanje zahtevam iz Varšave pomeni, da bo poljski model v prihodnosti še vedno temeljil na fosilnih gorivih z visokimi izpusti CO2. »Sporazum je ambiciozen in uravnotežen,« je povedal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Po besedah Merklove bi bilo smotrno odreči se pregledu doseganja ciljev, saj je v hitro razvijajočem se svetu težko na decimalke natančno napovedovati, kaj se bo dogajalo v prihodnjih šestnajstih letih. Vsaka članica da bo pri doseganju pripomogla po svojih močeh, države z višjim BDP bodo morale prispevati več. Pri delitvi bremen se bo upoštevala še solidarnost, raba denarja bo čim bolj učinkovita. S sprejetimi rešitvami si bo EU prizadevala za zavarovanje delovnih mest v industriji, ki bi utegnila biti ogrožena z večjimi okoljskimi bremeni.

Med kritiki premajhne ambicioznosti EU vzbuja strah napoved, da bodo voditelji članic v postopku konkretnega prelivanja političnih odločitev v zakonodajne akte (na predlog komisije jih sprejmeta evropski parlament in članice s kvalificirano večino) redno pregledovali cilje. To bi lahko pomenilo, da bi za članice ohranile pravico veta in bi katera od njih lahko pritisnila na zavoro. Takšno rešitev je Merklova povezalo s kočljivostjo vprašanja, saj so okoljska povezana z mednarodno konkurenčnostjo gospodarstev.

Do leta 2030 naj bi delež obnovljivih virov v energetski mešanici na ravni EU dosegel vsaj 27 odstotkov. Države bodo same lahko odločale o svoji energetski mešanici. Tudi nezavezujoči cilj povečanja energetske učinkovitosti znaša 27 odstotkov. Glede tega bodo spet razpravljali leta 2020, predvidoma s ciljem povečati jo na trideset odstotkov, kot je že predlagala evropska komisija. Višjemu cilju so se po robu postavljale države, kakršni sta Velika Britanija in Poljska. Najbrž ni naključje, da bodo na novo odločali po britanskem referendumu o članstvu v EU.

V zvezi z boljšimi povezavami med elektroenergetskimi omrežji članic so se zavzeli za njihovo povečanje za 15 odstotkov do leta 2030. To pomeni, da bi država za vsakih sto megavatov proizvedene elektrike morala imeti infrastrukturo, s katero bi v sosednje države lahko izvozila petnajst megavatov. Cilj je čim boljše vključevanje energetskih otokov, kakršne so Pirenejski polotok ali baltske države, v evropski energetski sistem.

Okoljevarstveniki so ogorčeni, saj da so cilji prenizki za uspešno spopadanje z podnebnimi spremembami. EU bo dosežene cilje predstavila na svetovnem vrhu o podnebju decembra prihodnje leto v Parizu. Po napovedih Rompuya bo Unija pri ciljih vztrajala. Prizadevajo si, da bi EU sledili še v drugih deli sveta z največjimi izpusti, predvsem v ZDA in na Kitajskem.