Vrhovni sodniki o usodi milijonov priseljencev

New York − Razgreta razprava o ameriški politiki priseljevanja in ukazu predsednika Baracka Obame, s katerim je hotel dobrim štirim milijonom nedokumentiranih priseljencev omogočiti bivanje v državi, je pristala na vrhovnem sodišču. To se zdi v okrnjeni postavi ostro razdeljeno, kar pomeni, da bo ukaz najverjetneje razveljavljen.

Vrhovno sodišče po smrti sodnika Antonina Scalie sestavljajo štirje liberalni in štirje konservativni sodniki, ponedeljkova poldrugo uro dolga obravnava pa je kazala, da so liberalni sodniki izrazili podporo predsedniškemu ukazu, konservativni pa so bili skeptični. Če bo ostalo pri takšni razdeljenosti, to pomeni, da vrhovno sodišče ne bo sprejelo razsodbe in bo obveljala odločitev zveznega sodišča iz New Orleansa. To je stopilo na stran Teksasa in 25 drugih zveznih držav, ki so obtožile Belo hišo preseganja pooblastil izvršne oblasti.

Ta bi za zmago potrebovala podporo enega od konservativnih sodnikov, najverjetneje predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa ali Anthonyja Kennedyja, saj sta oba v preteklosti že stopila na stran liberalnega bloka. Toda Robertsova­ vprašanja namestniku pravosodnega ministra Donaldu Verrilliju, ki zastopa državo na vrhovnem sodišču, so bila globoko skeptična do stališča Bele hiše. Kennedyja skrbi, da je predsednik Obama presegel pooblastila, ker je določil politiko priseljevanja, namesto da bi le izvajal sprejete zakone.

Po ukazu naj bi vsi nedokumentirani priseljenci, ki živijo v ZDA vsaj od leta 2010, niso storili kaznivih dejanj ter imajo otroke, ki so ameriški državljani ali imajo dovoljenje za stalno bivanje, dobili zaščito pred izgonom ter dovoljenje za delo. Tako bi preprečili razbijanje družin, program pa bi po zadnjih ocenah zajel od štiri do pet milijonov od dobrih 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev v ZDA. Bela hiša se pri tem opira na stališče, da ni mogoče izgnati vseh 11 milijonov, zato mora določiti merila, kdo ima prednost in kdo ne.

Ljudje v senci

Prvo vprašanje je, ali imajo večinoma republikanske zvezne države sploh pravico do tožbe. Teksas je zatrdil, da bi izvajanje ukaza po­vzročilo proračunske izdatke, saj bi morali priseljencem izdati dokumente, kar naj bi stalo več milijonov dolarjev. Zagovornik države meni, da bi Teksas lahko zavrnil plačevanje dokumentov in se tako izognil stroškom, a je sodnik Roberts pripomnil, da bi Bela hiša nemudoma tožila zvezno državo, s čimer se je Verrilli strinjal, a po njegovem ni nujno, da bi tožba uspela.

Ena od možnosti za Obamovo zmago je kompromis, po katerem bi vrhovni sodniki delno podprli­ ukaz, odprtih pa pustili nekaj pravnih vprašanj, denimo, ali ima vlada pravico izdati delovna dovoljenja priseljencem, ki jih zajema ukaz. Liberalna sodnica Ruth Bader Ginsburg je opozorila, da bo velik del nedokumentiranih priseljencev ostal v državi, ne glede na razsodbo. Njena kolegica Sonia Sotomayor pa je bila kritična do teksaških razlogov za tožbo, saj bodo »milijoni priseljencev v senci« v vsakem primeru vplivali na gospodarstvo, pa »naj jih hočemo ali ne«.

Obamov ukaz je posledica razo­čaranja, ki se je nakopičilo v Beli hiši, ko je propadel predlog osmih senatorjev iz obeh strank za obsežno reformo politike priseljevanja. Ta bi nedokumentiranim priseljencem omogočil pot do državljanstva, toda republikanska večina v spodnjem domu kongresa je zavrnila zakon. Od takrat so predsedniški kandidati desnice z Donaldom Trumpom na čelu zaostrili stališča, zadnji celo obljublja izgon vseh 11 milijonov.

Obet kaosa

Razsodba sodnikov bo objavljena do konca junija, po besedah Dane Milbanka iz časnika Washington Post pa se v vsakem primeru obeta zmeda. Če bo sodna večina menila, da Teksas ni upravičen do tožbe, še vedno ne bo jasno, ali je ukaz zakonit, zvezne oblasti ga bodo poskušale uveljaviti, pričakujemo pa lahko vrsto novih tožb. Brez odločitve (če bo sodišče razdeljeno) se lahko zgodi, da bo v delu ZDA obveljala odločitev zveznega sodišča iz New Orleansa, drugje pa bi prizivna sodišča ukaz lahko celo potrdila, meni Milbank.

V Washingtonu se je v ponedeljek zbrala množica več kot tisoč protestnikov, nekateri so tam taborili od petka. Ob spremljavi mariači skupin so glasno podpirali ukaz predsednika Obame in preglasili precej manjšo skupino njegovih kritikov. Posebno pozornost medijev je vzbudila šestletna Sophie Cruz, ki je jeseni papežu Frančišku izročila pismo, v katerem ga je prosila, da ji pomaga prepričati kongres, naj njenim staršem dovoli ostati v ZDA (Sophie je ameriška državljanka). Tokrat je zrecitirala podoben poziv vrhovnim ­sodnikom.