Vrhovno sodišče o prekinitvi dela parlamenta
Premier Boris Johnson vztraja, da prekinitev dela britanskega parlamenta ni povezana z izstopom Velike Britanije iz Unije.
Odpri galerijo
Nasprotniki pettedenske prekinitve britanskega parlamenta, ki so se danes zbrali pred stavbo vrhovnega sodišča. FOTO: Toby Melville/Reuters
Mesec in pol pred napovedanim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije je britansko vrhovno sodišče danes začelo presojati o odločitvi premiera Borisa Johnsona za enomesečno prekinitev dela britanskega parlamenta. Odločitev sodišča bo predvidoma znana v petek.
Vrhovno sodišče odloča o dveh ločenih zadevah: o pritožbi vlade proti sodbi škotskega sodišča, ki je razsodilo, da je prisilna prekinitev dela parlamenta neprimerno oviranje njegovega dela, ter o pritožbi aktivistke Gine Miller proti odločitvi višjega sodišča v Londonu, ki je menilo, da prekinitev dela parlamenta ne more biti predmet sodne razprave.
Premier Johnson vztraja, da je bila odločitev o pettedenski prekinitvi dela parlamenta (začela se je prejšnji teden) ustrezna v luči priprav na predstavitev načrtov za delo njegove vlade, ki je načrtovana za 14. oktober. Če britanski premier meni, da prisilna prekinitev dela parlamenta ni povezana z brexitom in načrtom, da Veliko Britanijo 31. oktobra popelje iz Unije z dogovorom ali brez, kritiki začasne razpustitve parlamenta trdijo, da želi britanska vlada s tem onesposobiti opozicijo, ki si prizadeva preprečiti brexit brez dogovora. Opozicija je sicer pred suspenzijo parlamenta izbojevala pomembno zmago z izglasovanjem zakona, ki od premiera zahteva, da Unijo zaprosi za nov odlog brexita.
Vrhovno sodišče drugič v zgodovini sprejema odločitev v zasedbi 11 sodnikov (običajno jih zaseda devet), kar, kot poudarjajo britanski mediji, nakazuje na ustavni pomen zadeve. Prvič je sodišče v tovrstni zasedbi odločalo leta 2016, ko je – prav tako Gina Miller – zahtevala, da sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe, ki predvideva izstop države članice iz Unije, odobri britanski parlament.
Kot je na današnji obravnavi poudarila predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale, odločitev o (ne)zakonitosti prekinitve dela parlamenta ne bo vplivala na časovnico brexita. Izziv sodnikom pa bo, kot opozarjajo tuji mediji, nedvomno predstavljalo usklajevanje razlik med angleško, severnoirsko in škotsko zakonodajo.
Vrhovno sodišče odloča o dveh ločenih zadevah: o pritožbi vlade proti sodbi škotskega sodišča, ki je razsodilo, da je prisilna prekinitev dela parlamenta neprimerno oviranje njegovega dela, ter o pritožbi aktivistke Gine Miller proti odločitvi višjega sodišča v Londonu, ki je menilo, da prekinitev dela parlamenta ne more biti predmet sodne razprave.
Premier Johnson vztraja, da je bila odločitev o pettedenski prekinitvi dela parlamenta (začela se je prejšnji teden) ustrezna v luči priprav na predstavitev načrtov za delo njegove vlade, ki je načrtovana za 14. oktober. Če britanski premier meni, da prisilna prekinitev dela parlamenta ni povezana z brexitom in načrtom, da Veliko Britanijo 31. oktobra popelje iz Unije z dogovorom ali brez, kritiki začasne razpustitve parlamenta trdijo, da želi britanska vlada s tem onesposobiti opozicijo, ki si prizadeva preprečiti brexit brez dogovora. Opozicija je sicer pred suspenzijo parlamenta izbojevala pomembno zmago z izglasovanjem zakona, ki od premiera zahteva, da Unijo zaprosi za nov odlog brexita.
Zborovanje med odločanjem vrhovnega sodišča. FOTO: Toby Melville/Reuters
Odločanje sodišča brez vpliva na časovnico brexita
Vrhovno sodišče drugič v zgodovini sprejema odločitev v zasedbi 11 sodnikov (običajno jih zaseda devet), kar, kot poudarjajo britanski mediji, nakazuje na ustavni pomen zadeve. Prvič je sodišče v tovrstni zasedbi odločalo leta 2016, ko je – prav tako Gina Miller – zahtevala, da sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe, ki predvideva izstop države članice iz Unije, odobri britanski parlament.
Kot je na današnji obravnavi poudarila predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale, odločitev o (ne)zakonitosti prekinitve dela parlamenta ne bo vplivala na časovnico brexita. Izziv sodnikom pa bo, kot opozarjajo tuji mediji, nedvomno predstavljalo usklajevanje razlik med angleško, severnoirsko in škotsko zakonodajo.
