Vrnitev na začetek
Trumpov podpis je zapletel trgovinska pogajanja med velesilama.
To, da je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakonski akt o človekovih pravicah in svoboščinah v Hongkongu, bo zapletlo nadaljnja trgovinska pogajanja, je zagrozila Kitajska.
»Takšen zakon je po naravi ogaben in razkriva zle namere ZDA, da bi omajale trdnost in napredek Hongkonga ter preprečile napredek nacionalne renesanse Kitajske,« je zapisano v izjavi kitajskega zunanjega ministrstva.
Vodstvo v Pekingu ima odločitev Washingtona, da bodo vsako leto preverjali stopnjo hongkonške avtonomije, za »resno vmešavanje v notranje zadeve«, čeprav je obveznost spoštovanja načela ena država – dva sistema pravzaprav ključna postavka meddržavnega sporazuma, ki ga je Kitajska leta 1984 podpisala z Veliko Britanijo.
Zakon so ocenili za »napačno sporočilo«, poslano aktivistom, vodstvo v Pekingu pa je zagrozilo z »odločnimi protiukrepi«, če Trump še naprej ne bo spoštoval kitajske suverenosti. Ameriški predsednik se je odločil za podpis zakona, ko je policija po dvotedenskem obleganju končno vstopila v kampus Politehnične univerze v Hongkongu.
Trump je podpisal še en zakonski akt, ki prepoveduje izvoz ameriških gumijastih nabojev, solzivca in druge opreme za preprečevanje neredov hongkonški policiji, vendar je kitajsko vodstvo bolj ogorčeno zaradi prvega, ker ga spominja na točko, s katere se je pred natanko 20 leti začelo zbliževanje velesil.
Dolgih deset let po tiananmenskem pokolu leta 1989 je ameriški kongres LR Kitajski vsako leto obnavljal favorizirani trgovinski status, ki je zagotavljal, da so bile carine na uvoz kitajskega blaga enake kot za izdelke, kupljene od drugih trgovinskih partnerjev. Pogoji za obnovitev omenjenega statusa so se vrteli okoli človekovih pravic. Šele Bill Clinton je leta 2000 dodelil Kitajski stalni status favorizirane države in ji tako odprl pot v Svetovno trgovinsko organizacijo.
Zdaj se zdi, da so se odnosi med obema silama vrnili na začetek.
»Takšen zakon je po naravi ogaben in razkriva zle namere ZDA, da bi omajale trdnost in napredek Hongkonga ter preprečile napredek nacionalne renesanse Kitajske,« je zapisano v izjavi kitajskega zunanjega ministrstva.
Vodstvo v Pekingu ima odločitev Washingtona, da bodo vsako leto preverjali stopnjo hongkonške avtonomije, za »resno vmešavanje v notranje zadeve«, čeprav je obveznost spoštovanja načela ena država – dva sistema pravzaprav ključna postavka meddržavnega sporazuma, ki ga je Kitajska leta 1984 podpisala z Veliko Britanijo.
Vodstvu v Pekingu se zdi odločitev Washingtona, da bodo vsako leto preverjali stopnjo hongkonške avtonomije, »resno vmešavanje v notranje zadeve«.
»Napačno sporočilo«
Zakon so ocenili za »napačno sporočilo«, poslano aktivistom, vodstvo v Pekingu pa je zagrozilo z »odločnimi protiukrepi«, če Trump še naprej ne bo spoštoval kitajske suverenosti. Ameriški predsednik se je odločil za podpis zakona, ko je policija po dvotedenskem obleganju končno vstopila v kampus Politehnične univerze v Hongkongu.
Trump je podpisal še en zakonski akt, ki prepoveduje izvoz ameriških gumijastih nabojev, solzivca in druge opreme za preprečevanje neredov hongkonški policiji, vendar je kitajsko vodstvo bolj ogorčeno zaradi prvega, ker ga spominja na točko, s katere se je pred natanko 20 leti začelo zbliževanje velesil.
Dolgih deset let po tiananmenskem pokolu leta 1989 je ameriški kongres LR Kitajski vsako leto obnavljal favorizirani trgovinski status, ki je zagotavljal, da so bile carine na uvoz kitajskega blaga enake kot za izdelke, kupljene od drugih trgovinskih partnerjev. Pogoji za obnovitev omenjenega statusa so se vrteli okoli človekovih pravic. Šele Bill Clinton je leta 2000 dodelil Kitajski stalni status favorizirane države in ji tako odprl pot v Svetovno trgovinsko organizacijo.
Zdaj se zdi, da so se odnosi med obema silama vrnili na začetek.
