Vse bolj nepredvidljiva prihodnost sveta
Globalni položaj nevarnejši kot kadarkoli po razpadu Sovjetske zveze.
Odpri galerijo
Lanska počastitev stoletnice konca prve svetovne vojne je pritegnila v Pariz tako Donalda Trumpa kot Vladimirja Putina. Nepredvidljiva voditelja ZDA in Rusije sta med glavnimi vzroki za to, da je liberalna ureditev sveta v krizi. Foto Reuters
Novo tekmovanje globalnih sil Kitajske, ZDA in Rusije grozi z bolj nepredvidljivo in bolj sovražno prihodnostjo sveta, je ocenil Wolfgang Ischinger. Dolgoletni nemški visoki diplomat bo na tradicionalni münchenski varnostni konferenci gostil rekordno število državnih voditeljev in predsednikov vlade z vsega sveta ter zunanjih in obrambnih ministrov, med njimi tudi slovenske visoke predstavnike.
Kdo bo pospravil ruševine mednarodne ureditve, je zanimalo nekdanjega nemškega veleposlanika v Washingtonu. »Liberalna ureditev sveta razpada, nič ni več tako, kot je bilo.« Ruska aneksija Krima in začetek krvavega konflikta v Ukrajini sta bila še leta 2014 videti najpomembnejši razlog za globalno destabilizacijo, nihče si ne bi mislil, da bo le nekaj let pozneje mednarodno ureditev izzival predsednik ZDA. »Donald Trump prevprašuje tako prosto trgovino kot zahodne vrednote in Nato, z globokimi posledicami ne le za Evropejce.« Za Ischingerja je globalni položaj nevarnejši kot kadarkoli po razpadu Sovjetske zveze.
Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ta konec tedna ne bo v münchenski hotel Bayerischer Hof, dogajanje med njima in njunima državama pa bodo v veliki meri obvladovale tudi razprave na največji varnostni konferenci na svetu. Tik pred njo je Trump uresničil grožnjo in ZDA so odstopile od pogodbe o prepovedi raket kratkega in srednjega dosega, ki je pred več kot tremi desetletji postavila temelje novega zaupanja med jedrskima velesilama. Rusija je takoj po ZDA sklenila enako, čeprav so jo tudi številne druge države z Nemčijo vred že prej obtoževale dolgoletnega kršenja pogodbe.
A Trump tudi sicer trga meddržavne in bilateralne sporazume, o katerih se mu zdi, da ne služijo njegovi politiki Najprej Amerika, ter žali nekatere dolgoletne zaveznice. Tudi številne evropske države niso brez madežev. Nemčija je daleč od dveh odstotkov bruto domačega dohodka za obrambo, o čemer so se dogovorili v Natu, in vzhodnoevropske sosede ter Washington očitajo Berlinu, da z gradnjo plinovoda Severni tok 2 pomaga mazati rusko vojaško mašinerijo. Staro celino ogroža vrsta sodobnih konfliktov, med njimi z begunsko krizo in terorističnimi akcijami zaznamovano dogajanje na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vse bolj vzbujajo skrb tudi delitve med tradicionalnimi zavezniki. Francoski predsednik Emmanuel Macron ni le odpovedal obiska v Münchnu, njegov prvi vojak François Lecointre drugim državam in s tem tudi Nemčiji odreka zaščito francoskega jedrskega dežnika.
Predsedujoči münchenski varnostni konferenci ni edini, ki o Rusiji in ZDA govori v enem dihu, namestnik državnega sekretarja v času demokratskega predsednika Billa Clintona Strobe Talbott je prepričan, da ne potrebujemo dokazov o Trumpovi bližini s Putinom, »saj se nam režijo v obraz«. Po njegovem prepričanju je Trump integralni del Putinove strategije krepitve avtoritarnih režimov in spodkopavanja demokracije na svetu. Takšna strategija bo po mnenju strokovnjaka z washingtonske ustanove Brookings opravila z vsem, za kar se ZDA zavzemajo doma in v svetu, ter na koncu ogrozila tudi ameriško varnost.
Kljub čedalje bolj agresivni Rusiji in »najprej mi« ZDA nekateri v ozadju ameriške odločitve o odstopu od INF vidijo – Kitajsko. Azijska velikanka, ki ni bila med podpisnicami pogodbe, v skladu s svojo naraščajočo gospodarsko močjo pospešeno razvija tudi vojaško. Poznavalci omenjajo izstrelke, ki so velikokrat hitrejši od zvoka, in orožje, ki lahko s pomočjo satelitov udari kjerkoli na svetu, tudi po ameriških letalonosilkah. INF je ZDA preprečeval namestitev raket kratkega in srednjega dosega blizu ruske pacifiške obale, s tem pa tudi blizu Kitajske. A če je ameriški »umetnik sklepanja poslov« hotel deliti in vladati tudi na svetu, je morda prišel prepozno. Rusija in Kitajska že tesno sodelujeta tudi pri vojaških programih.
Kdo bo pospravil ruševine mednarodne ureditve, je zanimalo nekdanjega nemškega veleposlanika v Washingtonu. »Liberalna ureditev sveta razpada, nič ni več tako, kot je bilo.« Ruska aneksija Krima in začetek krvavega konflikta v Ukrajini sta bila še leta 2014 videti najpomembnejši razlog za globalno destabilizacijo, nihče si ne bi mislil, da bo le nekaj let pozneje mednarodno ureditev izzival predsednik ZDA. »Donald Trump prevprašuje tako prosto trgovino kot zahodne vrednote in Nato, z globokimi posledicami ne le za Evropejce.« Za Ischingerja je globalni položaj nevarnejši kot kadarkoli po razpadu Sovjetske zveze.
Brez Trumpa in Putina
Donalda Trumpa in Vladimirja Putina ta konec tedna ne bo v münchenski hotel Bayerischer Hof, dogajanje med njima in njunima državama pa bodo v veliki meri obvladovale tudi razprave na največji varnostni konferenci na svetu. Tik pred njo je Trump uresničil grožnjo in ZDA so odstopile od pogodbe o prepovedi raket kratkega in srednjega dosega, ki je pred več kot tremi desetletji postavila temelje novega zaupanja med jedrskima velesilama. Rusija je takoj po ZDA sklenila enako, čeprav so jo tudi številne druge države z Nemčijo vred že prej obtoževale dolgoletnega kršenja pogodbe.
55. Münchenska varnostna konferenca bo potekala v hotelu Bayerischer Hof. FOTO: THOMAS KIENZLE / AFP
A Trump tudi sicer trga meddržavne in bilateralne sporazume, o katerih se mu zdi, da ne služijo njegovi politiki Najprej Amerika, ter žali nekatere dolgoletne zaveznice. Tudi številne evropske države niso brez madežev. Nemčija je daleč od dveh odstotkov bruto domačega dohodka za obrambo, o čemer so se dogovorili v Natu, in vzhodnoevropske sosede ter Washington očitajo Berlinu, da z gradnjo plinovoda Severni tok 2 pomaga mazati rusko vojaško mašinerijo. Staro celino ogroža vrsta sodobnih konfliktov, med njimi z begunsko krizo in terorističnimi akcijami zaznamovano dogajanje na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vse bolj vzbujajo skrb tudi delitve med tradicionalnimi zavezniki. Francoski predsednik Emmanuel Macron ni le odpovedal obiska v Münchnu, njegov prvi vojak François Lecointre drugim državam in s tem tudi Nemčiji odreka zaščito francoskega jedrskega dežnika.
Kitajski element
Predsedujoči münchenski varnostni konferenci ni edini, ki o Rusiji in ZDA govori v enem dihu, namestnik državnega sekretarja v času demokratskega predsednika Billa Clintona Strobe Talbott je prepričan, da ne potrebujemo dokazov o Trumpovi bližini s Putinom, »saj se nam režijo v obraz«. Po njegovem prepričanju je Trump integralni del Putinove strategije krepitve avtoritarnih režimov in spodkopavanja demokracije na svetu. Takšna strategija bo po mnenju strokovnjaka z washingtonske ustanove Brookings opravila z vsem, za kar se ZDA zavzemajo doma in v svetu, ter na koncu ogrozila tudi ameriško varnost.
Kljub čedalje bolj agresivni Rusiji in »najprej mi« ZDA nekateri v ozadju ameriške odločitve o odstopu od INF vidijo – Kitajsko. Azijska velikanka, ki ni bila med podpisnicami pogodbe, v skladu s svojo naraščajočo gospodarsko močjo pospešeno razvija tudi vojaško. Poznavalci omenjajo izstrelke, ki so velikokrat hitrejši od zvoka, in orožje, ki lahko s pomočjo satelitov udari kjerkoli na svetu, tudi po ameriških letalonosilkah. INF je ZDA preprečeval namestitev raket kratkega in srednjega dosega blizu ruske pacifiške obale, s tem pa tudi blizu Kitajske. A če je ameriški »umetnik sklepanja poslov« hotel deliti in vladati tudi na svetu, je morda prišel prepozno. Rusija in Kitajska že tesno sodelujeta tudi pri vojaških programih.
