Ne glede na dogajanje v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu je bil glavni cilj izraelskega kolonialno-mesijanskega režima ves čas Iran. Zrušitev režima islamske republike je tako rekoč življenjska fiksacija Benjamina Netanjahuja, ki s serijskim odpiranjem front ves čas podaljšuje tudi svoje politično življenje (ob primeru izgube oblasti ga zaradi korupcijskih rabot skoraj gotovo čaka ječa). In to ne le zaradi ves čas dodobra napihnjene grožnje, da bi Iran lahko postal jedrska sila, ki bi potencialno eksistencialno ogrozila Izrael. Netanjahujeva fiksacija z Iranom je namreč obstajala že veliko prej, preden je islamska republika začela bogatiti uran.
Toda Netanjahu je za večji napad na Iran, ki bi lahko prinesel spremembo oblasti, nujno potreboval voljnega partnerja. Združene države so se – ob taktičnem, z energetsko samozadostnostjo povezanem umiku z Bližnjega vzhoda – temu izogibale. Ko se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, neposredni podizvajalec izraelske politike, je nemudoma bilo jasno, da je napad večjih razsežnosti na Iran neizogiben.
| Svet
Komentarji