»Vzdušje v Srbiji je slabše kot za časa vladavine Slobodana Miloševića«

Današnji dan je po poročanju spletnega portala Follow the Money ključen, saj bo sodišče v Amsterdamu odločalo o prihodnosti srbskega informativnega kanala N1. Ta velja za zadnji večji medij v državi, ki ni pod neposrednim vplivom vlade predsednika Aleksandra Vučića.

V ozadju se dogaja drama v krovni družbi United Group, ki ima sedež na Nizozemskem in katere notranji spori so, kot kaže, odprli vrata Vučićevim poskusom, da bi si podredil še zadnji kritični glas v državi.

Ustanovitelj in manjšinski delničar United Groupa Dragan Šolak od sodišča zahteva, da razreši novega izvršnega direktorja in na položaj vrne njegovo predhodnico, češ da novi vodja deluje v navezi s srbsko vlado.

Vložek je visok, kar je za Follow the Money poudaril urednik televizije N1 Igor Božić: »Če Vučić zmaga v tej bitki, bo imel popoln nadzor nad srbsko televizijo. Vsi v Srbiji bodo odvisni od informacij, ki prihajajo od Vučića. To bo problem za vso Evropo, saj se bo ruski vpliv v največji državi na Zahodnem Balkanu povečal.«

Ko je potekal največji protest, je večina srbskih medijev dogodek bodisi ignorirala bodisi protestnike prikazovala v negativni luči. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Vzdušje, ki spominja na vojno propagando

Dogajanje znotraj United Group ni osamljen primer, ampak se umešča v širši kontekst sistematičnega pritiska na novinarje v Srbiji. Kot poroča Deutsche Welle, so razmere za neodvisne medije v državi postale nevzdržne.

Jovana Gligorijević, novinarka tednika Vreme, je za omenjeni medij izjavila, da je vzdušje v nekaterih pogledih slabše kot v času vladavine Slobodana Miloševića. »Takrat smo imeli tudi vojne, ki jih je Srbija začela, in to je bila edina stvar, ki je bila hujša od tega, kar doživljamo zdaj,« je povedala.

Podatki organizacije Novinarji brez meja (RSF), ki jih navaja Deutsche Welle, kažejo, da so srbski organi pregona in politični aktivisti letos poleti v manj kot dveh mesecih zagrešili 34 napadov na novinarje, ki so poročali o protivladnih protestih.

Organizacija je opozorila, da gre za »žalosten nov rekord«, saj to število presega letno število fizičnih napadov, evidentiranih v Srbiji od leta 2020. Srbija na indeksu svobode medijev za leto 2025 med 180 državami zaseda 96. mesto.

Profesor Dinko Gruhonjić je dejal, da je bil »Aleksandar Vučić vedno obseden z mediji«.  FOTO: Djordje Kojadinovic/Reuters

Protesti so se razvneli po tem, ko se je novembra lani v Novem Sadu zrušil nadstrešek železniške postaje, pri čemer je umrlo 14 ljudi. Ta dogodek je sprožil val demonstracij proti korupciji in režimu, ki jih je policija zatirala z nasiljem.

Ko je marca letos v Beogradu potekal po nekaterih ocenah največji protest v sodobni srbski zgodovini, ki se ga je udeležilo okoli 300.000 ljudi, je večina srbskih medijev dogodek bodisi ignorirala bodisi protestnike prikazovala v negativni luči.

Recept za padec Vučića je znan že od leta 2000, ko je padel Milošević

Edini medij, ki je v živo in verodostojno poročal, je bil N1, ki je po zanesljivih notranjih podatkih v nekem trenutku dosegel 65-odstotni delež gledalcev, še piše Follow the Money. Vučić je poročanje označil za »čisti terorizem«.

Vučićeva obsedenost z mediji in korporativna kriza

Dinko Gruhonjić, novinar in izredni profesor na medijski fakulteti Univerze v Novem Sadu, je za Follow the Money dejal, da je bil »Aleksandar Vučić vedno obseden z mediji«. Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil minister za informiranje v Miloševićevem režimu, kjer je bil odgovoren za uvedbo zakona, ki je utišal kritične medije.

Sodišče v Amsterdamu odloča o prihodnosti zadnjega večjega medija, ki ni pod neposrednim vplivom vlade predsednika Aleksandra Vučića. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Ko je leta 2017 postal predsednik, so številni pomembni srbski mediji prešli v roke njegovih prijateljev, državno telekomunikacijsko podjetje Telekom Srbija pa je začelo odkupovati večje kabelske operaterje, je še dejal Gruhonjić.

Da je N1 v tem okolju tako dolgo preživel, gre zasluga njegovi lastniški strukturi. Dragan Šolak je po padcu Miloševića ustanovil podjetje kot alternativo državnemu telekomu in s pomočjo tujega kapitala, med drugim tudi sklada, ki ga je financiral George Soros, zgradil United Group. Leta 2018 je večinski delež prevzel britanski zasebni naložbeni sklad BC Partners.

Letos poleti pa je v družbi izbruhnila kriza. Junija sta bila Šolak in takratna izvršna direktorica Viktoriya Boklag razrešena, potem ko je United Group prodal svojo srbsko telekomunikacijsko podružnico SBB.

Kot navaja Follow the Money, naj bi bila prodaja del strategije BC Partners, da se osredotoči na trge znotraj Evropske unije in si tako olajša prihodnjo prodajo celotne skupine. Nova uprava je menila, da Šolak in Boklagova, poznavalca srbskega trga, nista več potrebna.

Ko je leta 2017 Vučić postal predsednik, so številni pomembni srbski mediji prešli v roke njegovih prijateljev. FOTO: Djordje Kojadinovic/Reuters

Na položaj izvršnega direktorja je bil imenovan Stan Miller, Južnoafričan z izkušnjami iz mednarodnih telekomunikacijskih podjetij. Že tri dni po razrešitvi prejšnjega vodstva so uredniki 13 medijev znotraj skupine na upravo naslovili pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost glede prihodnje uredniške neodvisnosti.

Balkansko članico Nata srbski svet peha v verbalni delikt

Ker odgovora ni bilo, so v drugem pismu zapisali: »Trdno verjamemo, da medijev – zlasti tistih, ki delujejo v demokratično krhkih družbah – ni mogoče obravnavati kot običajnega korporativnega premoženja.«

Posnetek, ki razkriva politično vmešavanje

Sumi urednikov, da je nova uprava v stiku s srbskim političnim vrhom, so se po poročanju Follow the Money izkazali za utemeljene. Konec avgusta je preiskovalni kolektiv OCCRP objavil zvočni posnetek pogovora med novim direktorjem Millerjem in Vladimirjem Lučićem, vodjo državnega Telekoma Srbija.

Dogodek v Novem Sadu je sprožil val demonstracij proti korupciji in režimu, ki jih je policija zatirala z nasiljem. FOTO: Zorana Jevtic/Reuters

S posnetka je razvidno, da naj bi predsednik Vučić od direktorja BC Partners, Nikosa Stathopoulosa, zahteval takojšnjo odpustitev direktorice družbe United Media, hčerinskega podjetja, ki združuje vse medijske platforme skupine.

Miller v pogovoru Lučića miri in obljublja, da se bodo »premikali čim hitreje«. V nekem trenutku izreče stavek: »To podjetje v Srbiji moram narediti zelo majhno, če razumete, kaj mislim, in ga ločiti.«

Iz družbe United Group so potrdili avtentičnost posnetka, a trdijo, da je bil »iztrgan iz konteksta« in da Millerjevih besed ni mogoče razumeti kot zavezo k odstavitvi direktorice.

Vendar pa je posnetek sprožil alarm med vodstvom medijev znotraj skupine, ki so v novem pismu opozorili, da bi dogovarjanje med Millerjem in Lučićem »lahko pomenilo korupcijo, neprimerno favoriziranje, trgovanje z notranjimi informacijami in neupravičeno podrejanje vladi«.

Aleksandar Vučić je poročanje N1 o protestih označil za »čisti terorizem«. FOTO: Andrej Isakovic/AFP

Sodna bitka za prihodnost

Prav te obtožbe so jedro tožbe, ki jo je vložil Šolak in o kateri danes odloča amsterdamsko sodišče. Njegov odvetnik Jan-Willem de Groot je za Follow the Money povedal, da ima Šolak »podporo drugih manjšinskih delničarjev in tako rekoč celotnega vodstva podjetja«. Od sodišča zahtevajo neodvisno preiskavo dogodkov.

Opazovalci ruskih dezinformacij opozarjajo na rusko propagando v Sloveniji

Na drugi strani iz družbe United Group sporočajo, da v zadevi ne gre za »resničen zlom upravljanja«, temveč za »nezadovoljnega delničarja, ki poskuša uporabiti nizozemska sodišča, da bi si ponovno vzpostavil vpliv in zaščitil lastne prihodke«.

Dodajajo, da je Šolak sam pristopil k Telekomu Srbija glede morebitnega prevzema delov skupine. Šolakov tiskovni predstavnik je te navedbe zavrnil in dejal, da je bil večinski delničar BC Partners »popolnoma pripravljen prodati« N1 in druga srbska sredstva.

Medtem ko se v sejnih sobah in na sodišču bije bitka za nadzor, se novinarji na terenu soočajo z realnimi posledicami. Milica Marković, 22-letna novinarka, je za Deutsche Welle opisala, kako jo spletne grožnje in napadi na protestih izčrpavajo. »Srbija ni transparentna diktatura, ampak zelo zahrbtna, kjer te država lovi na bolj subtilne, a zelo učinkovite načine, da bi utišala resnico,« je povedala.

Srbski organi pregona in politični aktivisti so letos poleti v manj kot dveh mesecih zagrešili 34 napadov na novinarje, ki so poročali o protivladnih protestih. FOTO: Djordje Kojadinovic/Reuters

Odločitev amsterdamskega sodišča, ki jo je pričakovati v prihodnjih tednih, ne bo vplivala le na lastniško strukturo medijskega konglomerata. Kot je sklenil urednik N1 Igor Božić, ta zgodba ni le zgodba o svobodi medijev: »Kampanja za razgradnjo United Media je neposreden napad na demokratične vrednote, odgovornost in pravico državljanov do obveščenosti«.