Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump grozil Iranu z »največjimi napadi po drugi svetovni vojni«, se je po posredovanju zalivskih držav s Savdsko Arabijo na čelu vendarle odločil, da z islamsko republiko začne nov krog pogajanj – ta so sicer neposredna posledica ameriških napadov na eni strani in iranskih povračilnih ukrepov na drugi. Pogajanja naj bi spremljala takojšnja zaustavitev vseh sovražnosti.
Tako Teheran kot Washington mrzlično iščeta izhod iz vojne in geostrateškega ter gospodarsko-energetskega kaosa, ki ga je povzročil ameriško-izraelski napad na Iran pred dobrimi petimi meseci.
Iran svojo izhodno strategijo gradi na spoštovanju memoranduma, ki sta ga državi podpisali pred poldrugim mesecem. Za iranski režim je ključnega pomena ohranitev nadzora nad Hormuško ožino, za kar so se pogajalci tudi dogovorili, toda razmere v Perzijskem zalivu so se kljub temu zapletle, saj Združene države niso spoštovale sicer precej ohlapnega in na terenu težko v celoti uresničljivega dogovora.
Promet v ožini, skozi katero je pred vojno v svet potovala petina načrpane nafte in zemeljskega plina, je nato znova zastal, Iran pa je s povračilnimi napadi na ameriško-zavezniške cilje v regiji zalivske države prisilil, da so pritisnile na Donalda Trumpa, naj zaustavi napade.
Komentarji