Nato umika del vojaških sil iz Iraka
»Varnost naših sil je za nas prioriteta,« je v izjavi za javnost poudaril predstavnik Nata.
Odpri galerijo
FOTO: Arben Celi / Reuters Reuters
Po zadnjih informacijah naj bi zveza Nato ukazala umik dela vojaških enot iz Iraka, poroča nemški časnik Der Spiegel. Trenutno naj bi bilo tam v okviru Nata nameščenih okoli 500 pripadnikov strokovnih vojaških enot, ki so na omenjenem območju zadolženi za usposabljanje varnostnih sil.
»Varnost naših sil je za nas prioriteta,« je v izjavi za javnost poudaril predstavnik Nata ter pojasnil, da so se zaradi tega odločili za začasno premestitev dela vojaških sil. Del bodo premestili v druge predele države, preostali člani vojaških enot pa bodo premeščeni izven Iraka. Podrobnejših informacij iz varnostnih razlogov ne smejo posredovati, še poroča nemški tednik.
Nato bo sicer kljub premestitvi dela vojaških sil v Iraku ohranil svojo prisotnost v državi. Zavezništvo je sicer že konec minulega tedna začasno ukinilo usposabljanje iraških varnostnih sil, odločitev o umiku pa je po oceni nemškega tednika Der Spiegel presenetljiva, saj naj bi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg le nekaj ur pred napovedjo umika iraškemu premieru Adelu Abdelu Mahdiju v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo urjenje v kratkem nadaljevalo.
V druga oporišča bodo premestili tudi romunske vojake, ki so na Natovi misiji v Iraku, so sporočili z romunskega obrambnega ministrstva. Ob tem niso navedli, ali bodo zapustili Irak. Na drugi strani pa je Francija, ki prav tako sodeluje v koaliciji, napovedala, da zaenkrat še ne namerava umakniti svojih enot.
Po pismu ameriškega generala, ki je v ponedeljek zakrožilo v medijih in naj bi nakazovalo umik ameriške vojske iz Iraka, so v Washingtonu to zanikali. Pentagon sicer že včeraj te informacije ni potrdil. Obrambni minister Mark Esper je zatrdil, da tovrstna odločitev ni bila sprejeta, načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley pa je pojasnil, da je šlo za napako.
Pismo naj bi poslal vodja ameriških sil v Iraku general William Seely. V njem piše o načrtovanem premeščanju ameriških sil v skladu z odločitvijo iraškega parlamenta. Navaja tudi zagotovila, da bo »premik iz Iraka potekal na varen in učinkovit način«, ter namen preprečitve vtisa, da ZDA v zeleno cono v Bagdadu pošiljajo dodatne vojake.
A kot je novinarjem v Washingtonu dejal Esper, ni bila sprejeta nikakršna odločitev o odhodu iz Iraka. »Ne vem, kaj je to pismo. Poskušamo ugotoviti, od kod je prišlo, kaj je. A odločitve o odhodu iz Iraka ni bilo. Pika,« je zatrdil po poročanju britanskega BBC.
Pred novinarje je nato stopil še Milley, ki je pojasnil, da je pri pismu šlo za napako. Šlo naj bi za osnutek s slabo izbiro besed, ki ni bil podpisan in ne bi smel priti v javnost. Med več ljudmi, vključno s predstavniki iraške vojske, je zakrožilo zgolj z namenom usklajevanja glede letalskih premikov in drugega, je dejal. Tudi on je ponovil, da ameriške sile ne zapuščajo Iraka.
Po navedbah virov naj bi bil dejanski namen pisma obvestilo Iračanom, da ZDA umikajo svoje vojake iz zelene cone v prestolnici, kjer med drugim leži ameriško veleposlaništvo, in jih razporejajo drugam.
Pismo je poskrbelo za precejšnjo zmedo sredi že tako zaostrenih razmer po smrti poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Sulejmanija, ki so ga ZDA v petek ubile v letalskem napadu. Iran je zagrozil s hudim maščevanjem.
V Iraku je sicer nekaj več kot 5000 ameriških vojakov, ki delujejo v okviru združenih sil, ustanovljenih leta 2014 za boj proti skrajni skupini Islamska država. V silah sodeluje nekaj več kot deset držav, številne druge nudijo nebojno podporo. Sile se pretežno osredotočajo na urjenje in opremljanje iraških sil.
Iraški poslanci so v nedeljo sprejeli nezavezujočo resolucijo, ki po smrti Sulejmanija poziva tuje enote, naj zapustijo državo. Tuje sile naj tudi ne bi več smele uporabljati iraškega zračnega prostora.
V misiji zveze Nato v Erbilu na severu Iraka sodeluje tudi šest slovenskih vojakov, ki delujejo v kontingentu pod vodstvom Nemčije. Kot so danes za STA potrdili na ministrstvu za obrambo, slovenski vojaki, ki v Iraku delujejo v okviru kontingenta pod vodstvom Nemčije, ostajajo v bazi v Erbilu na Severu Iraka. Vsi slovenski vojaki se trenutno nahajajo v bazi v Erbilu na severu Iraka, poudarjajo na obrambnem ministrstvu. Razmere v Iraku vseskozi budno spremljajo, odločitve bodo sprejemali glede na razvoj dogodkov, so potrdili.
Pred tem pa je nemško obrambno ministrstvo sporočilo, da bo Nemčija iz Iraka začasno umaknila del svojih enot, ki v tej državi delujejo v okviru koalicije držav proti skrajni skupini Islamska država. Poleg Nemčije iz Bagdada vojake umikajo tudi nekatere druge države, med njimi Hrvaška in Italija.
Borut Pahor meni, da bi se morala Slovenska vojska umakniti iz Iraka, če bi tako stališče sprejela tudi iraška vlada. Prav tako meni, da morajo biti pripravljene vse logistične možnosti za hiter in varen umik pripadnikov Slovenske vojske iz Iraka, če bi se za to odločila slovenska vlada, so sporočili iz njegovega urada.
Predsednik je sicer že v ponedeljek opozoril na problem nadaljnje legitimnosti operacije v Iraku spričo resolucije iraškega parlamenta, s katero je zahteval umik ameriških vojakov iz države. Poudaril je, da slovenski vojaki v Iraku niso proti volji tamkajšnjega ljudstva in jih ne sprejemajo kot take. V nedeljo sprejeta resolucija iraškega parlamenta sicer ni zavezujoča, a ima po Pahorjevih besedah »politično sporočilo«.
Obrambni minister Karl Erjavec je sicer zagotovil, da so pripadniki Slovenske vojske na varnem, razmere na severu Iraka so stabilne, je pa povečana stopnja ogroženosti in zato sprejeti ustrezni ukrepi. Če bo sprejeta politična odločitev, je po njegovih zagotovilih vse pripravljeno za njihov takojšen umik iz Iraka.
Levica je sicer danes na vlado naslovila pobudo, s katero zahteva, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje v operaciji Neomajna odločenost in umakne vseh šest slovenskih vojakov iz Iraka in častnika, ki sodeluje v osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi, je danes na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Napovedal je tudi, da bodo danes v državni zbor vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na kateri bi opravili resno razpravo o razmerah v Iranu in regiji. V stranki pričakujejo, da bi na izredni seji obsodili kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti ter uporabe in grožnje ZDA z uporabo vojaške sile proti Iranu.
»Zaradi tega mora slovenska politika ostro obsoditi ta dejanja in nemudoma pričeti sprejemati ukrepe«. Kot prvega predlagajo, da nemudoma odpokliče slovenske vojake, ki delujejo v Erbilu na severu Iraka in v Tampi. Nujno pa mora Slovenija tudi jasno obsoditi »ameriško imperialistično politiko do Irana, ki je grožnja svetovnemu miru«, ter začeti govoriti o tem, da ZDA ogrožajo celoten svet, je Vavtovec dejal na današnji novinarski konferenci.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pobude Levice o umiku slovenskih vojakov iz Iraka ne podpira. Kot je poudaril, se je Slovenija odločila za članstvo v Natu, tako da so sedaj v Iraku na služenju profesionalni vojaki, ki morajo »ubogati ne slovenske komande, ampak komando Nata«.
»Varnost naših sil je za nas prioriteta,« je v izjavi za javnost poudaril predstavnik Nata ter pojasnil, da so se zaradi tega odločili za začasno premestitev dela vojaških sil. Del bodo premestili v druge predele države, preostali člani vojaških enot pa bodo premeščeni izven Iraka. Podrobnejših informacij iz varnostnih razlogov ne smejo posredovati, še poroča nemški tednik.
Preberite tudi: Naši vojaki v Iraku varni, a pripravljeni na umik
Nato bo sicer kljub premestitvi dela vojaških sil v Iraku ohranil svojo prisotnost v državi. Zavezništvo je sicer že konec minulega tedna začasno ukinilo usposabljanje iraških varnostnih sil, odločitev o umiku pa je po oceni nemškega tednika Der Spiegel presenetljiva, saj naj bi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg le nekaj ur pred napovedjo umika iraškemu premieru Adelu Abdelu Mahdiju v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo urjenje v kratkem nadaljevalo.
V druga oporišča bodo premestili tudi romunske vojake, ki so na Natovi misiji v Iraku, so sporočili z romunskega obrambnega ministrstva. Ob tem niso navedli, ali bodo zapustili Irak. Na drugi strani pa je Francija, ki prav tako sodeluje v koaliciji, napovedala, da zaenkrat še ne namerava umakniti svojih enot.
Mark Esper. FOTO: Alex Edelman/AFPWashington zanika umik ameriške vojske
Mark Esper. FOTO: Alex Edelman/AFP
Po pismu ameriškega generala, ki je v ponedeljek zakrožilo v medijih in naj bi nakazovalo umik ameriške vojske iz Iraka, so v Washingtonu to zanikali. Pentagon sicer že včeraj te informacije ni potrdil. Obrambni minister Mark Esper je zatrdil, da tovrstna odločitev ni bila sprejeta, načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley pa je pojasnil, da je šlo za napako.
Pismo naj bi poslal vodja ameriških sil v Iraku general William Seely. V njem piše o načrtovanem premeščanju ameriških sil v skladu z odločitvijo iraškega parlamenta. Navaja tudi zagotovila, da bo »premik iz Iraka potekal na varen in učinkovit način«, ter namen preprečitve vtisa, da ZDA v zeleno cono v Bagdadu pošiljajo dodatne vojake.
A kot je novinarjem v Washingtonu dejal Esper, ni bila sprejeta nikakršna odločitev o odhodu iz Iraka. »Ne vem, kaj je to pismo. Poskušamo ugotoviti, od kod je prišlo, kaj je. A odločitve o odhodu iz Iraka ni bilo. Pika,« je zatrdil po poročanju britanskega BBC.
Iranski parlament je elitni enoti iranske revolucionarne garde Al Kuds povečal sredstva za 200 milijonov evrov, so danes sporočile iranske oblasti. Poleg tega so iranski poslanci vse ameriške vojake označili za teroriste. Gre za novo stopnjevanje napetosti po umoru poveljnika enote Al Kuds, generala Kasema Sulejmanija.
Ameriške sile ne zapuščajo Iraka. FOTO: Reuters
Pred novinarje je nato stopil še Milley, ki je pojasnil, da je pri pismu šlo za napako. Šlo naj bi za osnutek s slabo izbiro besed, ki ni bil podpisan in ne bi smel priti v javnost. Med več ljudmi, vključno s predstavniki iraške vojske, je zakrožilo zgolj z namenom usklajevanja glede letalskih premikov in drugega, je dejal. Tudi on je ponovil, da ameriške sile ne zapuščajo Iraka.
Po navedbah virov naj bi bil dejanski namen pisma obvestilo Iračanom, da ZDA umikajo svoje vojake iz zelene cone v prestolnici, kjer med drugim leži ameriško veleposlaništvo, in jih razporejajo drugam.
Pismo je poskrbelo za precejšnjo zmedo sredi že tako zaostrenih razmer po smrti poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Sulejmanija, ki so ga ZDA v petek ubile v letalskem napadu. Iran je zagrozil s hudim maščevanjem.
V Iraku je sicer nekaj več kot 5000 ameriških vojakov, ki delujejo v okviru združenih sil, ustanovljenih leta 2014 za boj proti skrajni skupini Islamska država. V silah sodeluje nekaj več kot deset držav, številne druge nudijo nebojno podporo. Sile se pretežno osredotočajo na urjenje in opremljanje iraških sil.
Iraški poslanci so v nedeljo sprejeli nezavezujočo resolucijo, ki po smrti Sulejmanija poziva tuje enote, naj zapustijo državo. Tuje sile naj tudi ne bi več smele uporabljati iraškega zračnega prostora.
V Iraku je sicer nekaj več kot 5000 ameriških vojakov, ki delujejo v okviru združenih sil, ustanovljenih leta 2014 za boj proti skrajni skupini Islamska država. FOTO: Reuters
Nemčija umika del svojih enot, slovenski vojaki ostajajo na severu Iraka
V misiji zveze Nato v Erbilu na severu Iraka sodeluje tudi šest slovenskih vojakov, ki delujejo v kontingentu pod vodstvom Nemčije. Kot so danes za STA potrdili na ministrstvu za obrambo, slovenski vojaki, ki v Iraku delujejo v okviru kontingenta pod vodstvom Nemčije, ostajajo v bazi v Erbilu na Severu Iraka. Vsi slovenski vojaki se trenutno nahajajo v bazi v Erbilu na severu Iraka, poudarjajo na obrambnem ministrstvu. Razmere v Iraku vseskozi budno spremljajo, odločitve bodo sprejemali glede na razvoj dogodkov, so potrdili.
Pred tem pa je nemško obrambno ministrstvo sporočilo, da bo Nemčija iz Iraka začasno umaknila del svojih enot, ki v tej državi delujejo v okviru koalicije držav proti skrajni skupini Islamska država. Poleg Nemčije iz Bagdada vojake umikajo tudi nekatere druge države, med njimi Hrvaška in Italija.
»Slovenska država bo vsekakor zelo temeljito in sproti spremljala razvoj dogodkov v Iraku,« je zagotovil Pahor. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pahor za umik slovenskih vojakov iz Iraka, če bi to zahtevala iraška vlada
Borut Pahor meni, da bi se morala Slovenska vojska umakniti iz Iraka, če bi tako stališče sprejela tudi iraška vlada. Prav tako meni, da morajo biti pripravljene vse logistične možnosti za hiter in varen umik pripadnikov Slovenske vojske iz Iraka, če bi se za to odločila slovenska vlada, so sporočili iz njegovega urada.
Predsednik je sicer že v ponedeljek opozoril na problem nadaljnje legitimnosti operacije v Iraku spričo resolucije iraškega parlamenta, s katero je zahteval umik ameriških vojakov iz države. Poudaril je, da slovenski vojaki v Iraku niso proti volji tamkajšnjega ljudstva in jih ne sprejemajo kot take. V nedeljo sprejeta resolucija iraškega parlamenta sicer ni zavezujoča, a ima po Pahorjevih besedah »politično sporočilo«.
Obrambni minister Karl Erjavec je sicer zagotovil, da so pripadniki Slovenske vojske na varnem, razmere na severu Iraka so stabilne, je pa povečana stopnja ogroženosti in zato sprejeti ustrezni ukrepi. Če bo sprejeta politična odločitev, je po njegovih zagotovilih vse pripravljeno za njihov takojšen umik iz Iraka.
Slovenska vojska v misiji Neomajna odločenost na severu Iraka sodeluje od septembra 2016. V njenem okviru v centru za usposabljanje v Erbilu šest slovenskih vojakov sodeluje pri urjenju pripadnikov iraških oboroženih sil, en častnik pa v poveljstvu koalicije pri Osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi.
Levica še meni, da ZDA s svojo politiko ogrožajo tudi slovenske nacionalno-varnostne, zunanjepolitične in gospodarske interese v Iranu. FOTO: Tadej Regent/DeloLevica vlado poziva k takojšnjemu umiku
Levica še meni, da ZDA s svojo politiko ogrožajo tudi slovenske nacionalno-varnostne, zunanjepolitične in gospodarske interese v Iranu. FOTO: Tadej Regent/Delo
Levica je sicer danes na vlado naslovila pobudo, s katero zahteva, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje v operaciji Neomajna odločenost in umakne vseh šest slovenskih vojakov iz Iraka in častnika, ki sodeluje v osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi, je danes na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Napovedal je tudi, da bodo danes v državni zbor vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko, na kateri bi opravili resno razpravo o razmerah v Iranu in regiji. V stranki pričakujejo, da bi na izredni seji obsodili kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti ter uporabe in grožnje ZDA z uporabo vojaške sile proti Iranu.
»Zaradi tega mora slovenska politika ostro obsoditi ta dejanja in nemudoma pričeti sprejemati ukrepe«. Kot prvega predlagajo, da nemudoma odpokliče slovenske vojake, ki delujejo v Erbilu na severu Iraka in v Tampi. Nujno pa mora Slovenija tudi jasno obsoditi »ameriško imperialistično politiko do Irana, ki je grožnja svetovnemu miru«, ter začeti govoriti o tem, da ZDA ogrožajo celoten svet, je Vavtovec dejal na današnji novinarski konferenci.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pobude Levice o umiku slovenskih vojakov iz Iraka ne podpira. Kot je poudaril, se je Slovenija odločila za članstvo v Natu, tako da so sedaj v Iraku na služenju profesionalni vojaki, ki morajo »ubogati ne slovenske komande, ampak komando Nata«.
Slovenska vojska v misiji Neomajna odločenost na severu Iraka sodeluje od septembra 2016. FOTO: Arhiv Delo
