Webrova vaba političnim tekmecem

Če EPP dobi šefa evropske komisije, bi si druge skupine lahko razdelile druge politične položaje.

Objavljeno
13. junij 2019 06.30
Posodobljeno
13. junij 2019 06.30
Ni še znano, ali se bo Manfredu Webru uspelo prebiti v 13. nadstropje bruseljske palače Berlaymont, kjer ima svoj urad predsednik evropske komisije. FOTO: Reuters
San Sebastián – Kljub zapletenemu položaju bo v bitki za vodilne položaje v vodstvu EU kmalu nastopil čas za sprejemanje odločitev in sklepanje kompromisov. Čeprav še velja, da je »vse odprto«, so v največji družini, Evropski ljudski stranki (EPP), začeli pripravljati teren za prve konkretne korake.

Na študijskih dneh EPP v Baskiji, kjer so pripravljali prihodnjo strategijo, je postalo jasno, da želijo privabiti druge skupine z lastno ponudbo. Po njihovem predlogu bi EPP dobila položaj predsednika evropske komisije. Skladno z načelom vodilnih kandidatih bi naslednik Jean-Clauda Junckerja postal bavarski konservativec Manfred Weber.

»Drugi položaji so na razpolago tistim, ki so na evropskih volitvah dosegli drugi, tretji ali morebiti četrti rezultat,« je povedal hrvaški premier Andrej Plenković, ki skupaj z latvijskim kolegom Artursom Krišjānisom Kariņšem sodeluje v pogajanjih kot predstavnik EPP.

V evropskem parlamentu se že nakazujejo obrisi prihodnje koalicije, v kateri bi bili poleg EPP še socialisti, liberalci (njihova skupina se po novem imenuje Prenova Evrope) in zeleni. Razdelili bi si druge tri položaje: mesto predsednika evropskega sveta, prvega človeka evropskega parlamenta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika.


Kakšna je Macronova igra?


Verjetnosti takšne delitve moči v EU je nemogoče oceniti. V EPP poudarjajo, da se morajo v drugih skupinah izjasniti. Predvsem v novem liberalnem taboru, v katerem je najmočnejši francoski Emmanuel Macron, se še ukvarjajo z notranjim utrjevanjem.

EPP se zaveda, da ne more imeti več vseh treh predsedniških položajev – tako kot od leta 2017, ko je Antonio Tajani v evropskem parlamentu zamenjal socialdemokrata Martina Schulza. Po drugi strani zahtevajo spoštovanje sistema vodilnih kandidatov, ki ga Macron želi spodkopati.

Med znanimi nasprotniki tega sistema so tudi madžarski premier Viktor Orbán in predsednik češke vlade Andrej Babiš. Nasprotuje mu celoten liberalen tabor, tudi slovenski premier Marjan Šarec.


Pretirane zahteve


Argumente, kakršen je očitek Webru, da nima izkušenj v vladi, ampak le v parlamentu, v EPP odločno zavračajo. Eden od njihovih odgovorov je: mladega španskega premiera, socialista Pedra Sáncheza, ni nihče spraševal o izkušnjah, čeprav se je moral lotiti številnih težkih gospodarskih in drugih vprašanj.

Še zlasti neprimerno je določati nekakšne kriterije, ki bi jih moral izpolnjevati kandidat. Kaj takega da bi bilo v Nemčiji nezaslišano. Weber poudarja, da položaj spremlja mirno, saj je očitno, da se ne more vzpostavi koalicija proti EPP.
Tudi Juncker je v San Sebastianu izrecno podprl Webra kot edinega kandidata EPP za svojega naslednika.

Obrisi prihodnje koalicije: poleg EPP še socialisti, liberalci in zeleni. Emmanuel Macron nasprotuje sistemu vodilnih kandidatov. Kadrovsko kombinatoriko bi radi končali že prihodnji teden na vrhu EU.

 

Slovenska delegacija kritizira Macrona


V slovenski delegaciji evropskih poslancev EPP opozarjajo, da je njihova družina pripravljena na kadrovske in vsebinske kompromise, a kot največji morajo dobiti več kot druge skupine. »Ne smemo dovoliti, da bomo stisnjeni v kot,« je ocenila njihova nova vodja Romana Tomc (SDS). Macronu, ki da kar svetuje EPP, koga naj (ne) predlaga, je očitala, da nima politične teže in verodostojnosti. Franc Bogovič (SLS) pa je ocenil, da Macron »z zunanjepolitičnih napihovanjem rešuje svoje stvari doma.«

Cilj evropske politike je, da bi kadrovsko kombinatoriko, če je le mogoče, končali že prihodnji teden na vrhu EU.
To velja za ambiciozno, a ne neuresničljivo namero.