WHO izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo
Izbruh novega koronavirusa v svetu je dosegel razsežnosti pandemije, je danes sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Odpri galerijo
FOTO: Miguel Medina/AFP
Izbruh novega koronavirusa v svetu je dosegel razsežnosti pandemije, je danes sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.
»WHO ves čas spremlja izbruh in globoko smo zaskrbljeni zaradi skrb zbujajoče ravni širjenja in resnosti ter skrb zbujajoče ravni neukrepanja,« je v Ženevi dejal Tedros.
»Ne moremo povedati dovolj glasno ali dovolj jasno, da vse države lahko spremenijo potek te pandemije,« je dejal Adhanom. Število primerov okužbe zunaj meja Kitajske se je v zadnjih dveh tednih povečalo za trinajstkrat. »V tem položaju smo skupaj in moramo ravnati prav.«
Svetovna zderavstvena organizacija je globoko zaskrbljena zaradi alarmantnih ravni širjenja in moči koronavirusa in zaradi alarmantnih ravni nedejavnosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril Adhanom.
Po svetu se je do zdaj z novim koronavirusom okužilo 118.000 ljudi v 114 državah. 4291 ljudi je umrlo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh novega koronavirusa sars-cov-2 razglasila za pandemijo, kar pomeni, da se je ta nevarnost za zdravje razširila praktično po vsem svetu. S tem se označuje predvsem geografsko razširjenost hudo nalezljive bolezni za razliko od epidemije, ki je omejena na določeno državo ali regijo.
Po kriterijih WHO postane epidemija pandemija, ko je bolezen za določeno populacijo nova, ko povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in ko se z lahkoto in obsežno širi med ljudmi. Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.
Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov.
Še vedno je na primer prisotna pandemija virusa hiv oz. aidsa, bolezni, ki prizadene imunski sistem in ki je po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala 32 milijonov smrtnih žrtev.
V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Od 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije gripe. Najhujša je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi.
Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo t. i. prašičje gripe. Bolezen je po podatkih WHO terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.
Vir: WHO, Wikipedia
»WHO ves čas spremlja izbruh in globoko smo zaskrbljeni zaradi skrb zbujajoče ravni širjenja in resnosti ter skrb zbujajoče ravni neukrepanja,« je v Ženevi dejal Tedros.
»Ne moremo povedati dovolj glasno ali dovolj jasno, da vse države lahko spremenijo potek te pandemije,« je dejal Adhanom. Število primerov okužbe zunaj meja Kitajske se je v zadnjih dveh tednih povečalo za trinajstkrat. »V tem položaju smo skupaj in moramo ravnati prav.«
FOTO: Robert Atanasovski/AFP
Svetovna zderavstvena organizacija je globoko zaskrbljena zaradi alarmantnih ravni širjenja in moči koronavirusa in zaradi alarmantnih ravni nedejavnosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril Adhanom.
Po svetu se je do zdaj z novim koronavirusom okužilo 118.000 ljudi v 114 državah. 4291 ljudi je umrlo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh novega koronavirusa sars-cov-2 razglasila za pandemijo, kar pomeni, da se je ta nevarnost za zdravje razširila praktično po vsem svetu. S tem se označuje predvsem geografsko razširjenost hudo nalezljive bolezni za razliko od epidemije, ki je omejena na določeno državo ali regijo.
Po kriterijih WHO postane epidemija pandemija, ko je bolezen za določeno populacijo nova, ko povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in ko se z lahkoto in obsežno širi med ljudmi. Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.
Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov.
Še vedno je na primer prisotna pandemija virusa hiv oz. aidsa, bolezni, ki prizadene imunski sistem in ki je po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala 32 milijonov smrtnih žrtev.
V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Od 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije gripe. Najhujša je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi.
Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo t. i. prašičje gripe. Bolezen je po podatkih WHO terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.
Vir: WHO, Wikipedia
