Winnetou bo prijezdil v dolino Zrmanje

Zagreb – Zamisel je stara najmanj desetletje. Nad njo so navdušeni tisočeri, ki se zdaj, desetletja po snemanju filmov o slovitem indijanskem poglavarju Winnetouju, ki si ga je izmislil Karl Friederich May, vračajo na prizorišča ob kanjon reke Zrmanje, kjer so pred davnimi leti snemali filme. Zdaj je hrvaška vlada odobrila ureditev spominskega parka, pravzaprav Winnetoulanda, nekaj milijonov evrov pa naj bi prispevali tudi investitorji iz Nemčije.

Načrt predvideva ureditev parka, ki bo nosil ime slovitega indijanskega poglavarja Winnetouja in naj bi meril 30 hektarov. V parku, svojevrstni gospodarski coni, bo urejeno kavbojsko mesto s šerifom in obveznim salunom, v bližini bo tudi indijanska vas, ne bo manjkalo konjev, prirejati nameravajo strelske obračune …

V občini Jasenice, ki bo nosilka projekta, ocenjujejo, da bi gradnja oziroma ureditev stala približno osem milijonov evrov – nekaj denarja je že zagotovljenega iz Nemčije, nekaj bi ga zagotovili sami. Začetek gradnje predvidevajo za prihodnje leto, prve goste pa pričakujejo že leto pozneje. Vodilni v jaseniški občini se za goste ne bojijo, saj še zdaleč ni zanemarljiv podatek, da ima Klub ljubiteljev Winnetouja kar šest milijonov privržencev. Za nekaj reklame naj bi poskrbel tudi najnovejši film o ženah slovitega apaškega poglavarja, katerega snemanje so nemški producenti v teh krajih končali pred nekaj tedni.

Navsezadnje je bil interes za kaj takega več kot očiten lani, ko je zdaj 84-letni Pierre Brice, ki je zaslovel prav zaradi nemških filmov o še bolj slovitem indijanskem poglavarju Winnetouju, lani prišel pogledat, kakšni so danes, po tolikih letih, kraji oziroma prizorišča (Paklenica, Plitvice, Velebit …) snemanja filma, ki je obnorel številne otroke in malo starejše. Pred indijanskim šotorom, postavljenim v ta namen, se je zbrala stotnija radovednežev, manjkal je le njegov prijatelj Old Shatterhand. Vendar ta in tudi številni drugi, ki so zaznamovali filme, nastale po zamislih Karla Maya (znanega tudi kot »tisti, ki je zaradi kraje in prevare več let prebil v zaporu in tam napisal veliko uspešnic, med drugim zgodbe o indijanskem poglavarju«), zagotovo ne bodo manjkali v Winnetoulandu v kanjonu reke Zrmanje.

Le eden v nizu »landov«

Sicer pa bo Winnetouland bržkone samo eden v nizu številnih »landov«, ki so si jih zamislili v najmlajši članici EU in jih tudi zapisali v načrte turističnih želja do leta 2020, za njih pa je, kot zagotavljajo v hrvaški turistični organizaciji, celo rezerviranih kakšnih 300 milijonov evrov.

Tako so si na primer v Sinju, prizorišču tradicionalne sinjske alke, zamislili ureditev Alkalanda, ki bi stal skoraj deset milijonov evrov. V Senju, ki je na Hrvaškem znan kot prestolnica burje, bi imeli Burjaland, v Krapini Neandertalland (Pračlovek) … Omenjen je tudi 101land, katerega osrednja nit bi bila zgodba o psih dalmatincih, pa Dateljland v Istri in tematski park o devet tisoč letih življenja v Vinkovcih in okolici. Čim prej bi radi uresničili svojo zamisel o Picokilandu v podravskem mestecu Đurđevac. Stal bi dobrih pet milijonov evrov, osrednja značilnost, s katero bi vabili obiskovalce, pa bi bila »picokijada«. O tem kraju, ki je tesno povezan s preteklostjo, legenda pravi, da je njegove prebivalce pred Turki obvarovala neka stara ženica, ki je predlagala, naj iz topa izstrelijo petelina (picoka), s čimer bi Turkom dali vedeti, da imajo branitelji gradu Đurđevac (Wasserburg) preveč hrane, kar pomeni, da obleganje ni smiselno, saj utegne trajati še dolgo. Turki so pobegnili. Domačini ta prizor ponavljajo vsako leto, ko prireditev obišče do 30.000 ljudi, vendar bi iz tega radi naredili nekaj več.