Z Babiševo izvolitvijo Čehi znova podlegli čarom populizma

Obljube o postavljanju interesov čeških volivcev na prvo mesto, kritiziranje pomoči Ukrajini in nadvse trumpovski pristop k politiki so Andreju Babišu po štirih letih v opoziciji odprli pot nazaj na oblast. Konec tedna je kontroverzni poslovnež in milijarder s svojo desničarsko stranko Ano dobil parlamentarne volitve na Češkem in s tem razveselil tudi populistične zaveznike po Evropi.

Na petkovih in sobotnih volitvah je Babiševa stranka, katere ime v dobesednem prevodu pomeni 'da', hkrati je tudi kratica za leta 2012 ustanovljeno Akcijo nezadovoljnih državljanov (Akce nespokojených občanů), dobila 34,5 odstotka glasov in gladko premagala vladajočo desnosredinsko koalicijo Skupaj pod vodstvom dosedanjega premiera Petra Fiale, ki so ji volivci namenili 23,4 odstotka glasov.

Babiš je uspeh označil za »zgodovinski«, dan po zaprtju volišč pa se je že sestal s češkim predsednikom Petrom Pavlom ter z njim opravil prvi pogovor o oblikovanju prihodnje vlade, ki jo bo najverjetneje sestavil s pomočjo skrajno desne stranke Svoboda in neposredna demokracija (SPD) ter desno usmerjenih Motoristov. Stranki sta se prebili v parlament s 7,8 oziroma 6,8 odstotka prejetih glasov.

Babiš se lahko odloči za oblikovanje večstrankarske koalicije, a po vsem sodeč je za zdaj bolj naklonjen vodenju manjšinske vlade, ki bi se pri sprejemanju zakonov zanašala na podporo omenjenih parlamentarnih strank.

Vztraja, da se mu dela krivica

S pričakovanim volilnim izidom je Češka najnovejša zahodna država, ki je (znova) podlegla čarom populizma. Babiš, ki je vodil vlado med letoma 2017 in 2021, je po vsem sodeč prepričal volivce z mešanico obljub o povečanju javne porabe, višjih plačah in pokojninah, zmanjšanju davčnih obremenitev ter zaščiti države pred potratnimi zelenimi politikami oziroma odtekanjem davkoplačevalskega denarja v Ukrajino.

Na mednarodnem parketu samodeklariranega »trumpovca« in »mirovnika« zaznamujejo povezave z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom in njegovim slovaškim kolegom Robertom Ficem, najbolj prorusko usmerjenima evropskima voditeljema, s katerima je vzpostavil trdne vezi že med prvim premierskim mandatom. Z Orbánom ga povezuje tudi sodelovanje njunih strank na evropski ravni – obe sta namreč del populističnega zavezništva Patrioti za Evropo.

Dan po volitvah je Babiš vztrajal, da se mu v javnosti dela krivica, ko se ga prikazuje kot evroskeptika. Po poročanju AFP je poudaril, da Evropi želi samo dobro. Največ zaskrbljenosti povzročajo njegove izjave o Ukrajini, v katerih je 71-let­ni poslovnež in eden od najbogatejših ljudi na Češkem nakazal, da bo prihodnja vlada še vedno podpirala žrtev ruske agresije, a le prek Evropske unije. Češka je bila od februarja 2022 ena od najtesnejših zaveznic Ukrajine v sedemindvajseterici in je pomagala državi tako z vojaško kot s humanitarno pomočjo.

Izkazala se je tudi pri vzpostavitvi pobude za proizvodnjo streliva, prek katere je Ukrajina v zadnjih treh letih prejela 3,5 milijona nabojev. Babiš je napovedal, da jo bo odpravil, in sicer zaradi pomanjkanja transparentnosti.

Konflikt interesov na obzorju

Babiš je v preteklosti imel težave s transparentnostjo oziroma konflikti interesov, med drugim pri porabi evropskih sredstev. Po poročanju Reutersa bo moral skladno z veljavno evropsko in češko zakonodajo pred prevzemom premierskega položaja prodati svoj delež v prehranskem in kemičnem konglomeratu Agrofert, če bo hotel, da ta od EU še naprej prejema na desetine milijonov evrov kmetijskih subvencij.

Čaka ga tudi ponovno sojenje zaradi obtožb o prevari pri porabi evropskih sredstev, ki naj bi jo zagrešil med izgradnjo konferenčnega centra blizu Prage.