Za dialog Beograda s Prištino navija le Bruselj
Čeprav Vučiću ni všeč, da se je Putin fotografiral s Thaçijem, je poudaril, da v politiki ni ljubezni, temveč samo interesi.
Odpri galerijo
Aleksandar Vučić se je nazadnje rokoval z Vladimirjem Putinom oktobra v Kremlju. FOTO: Yuri Kadobnov/AP
Beograd in Priština pogojujeta nadaljevanje dialoga o normalizaciji odnosov. Srbska stran zahteva spoštovanje že doseženih sporazumov, kosovska stran pa najprej pričakuje vizumsko liberalizacijo. Za dialog navija le Bruselj, v središču pozornosti Srbije in Kosova pa je minulo srečanje Vladimirja Putina in Hashima Thaçija v Parizu.
V Srbiji so še ogorčeni in razžaljeni, ker je bil na osrednji slovesnosti ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne v Parizu kosovski predsednik Hashim Thaçi za nemško kanclerko Angelo Merkel in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa ob robu. Mnogim tudi ni prav, da se je Putin na kratko srečal s Thaçijem.
Na prvem srečanju ruskega in kosovskega voditelja je Thaçija zanimalo, ali obstaja možnost, da bi Rusija spremenila svoje stališče do Kosova, Putin pa je po njegovih navedbah odgovoril, da gre za občutljivo vprašanje. Podprl naj bi pravno zavezujoč sporazum med Srbijo in Kosovom. Thaçiju je rokovanje s Putinom koristilo na domačem dvorišču, kjer se spopada s premierjem Ramushem Haradinajem za obstanek na oblasti. Namestnik premierja Enver Hoxhaj je ocenil, da gre za novo poglavje v mednarodnih odnosih države, ker je Rusija tista, ki blokira članstvo Kosova v ZN.
Drugačnega mnenja je Vučić, ki je izpostavil, da tudi njegovo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pomeni, da bodo ZDA spremenile svoje stališče do Kosova. Po njegovem Rusija ne bo obrnila plošče in bo še naprej podpirala Srbijo. Čeprav mu ni všeč, da se je Putin fotografiral s Thaçijem, je poudaril, da v politiki ni ljubezni, temveč samo interesi. Napovedal je, da bo Putin na začetku prihodnjega leta znova prišel v Beograd in da nikoli ne bo odšel v Prištino.
Vučić je prekinil dialog s Thaçijem, ker je kosovska vlada uvedla carine na srbsko blago, ki je tudi za Thaçija slaba odločitev, in ker načrtuje oblikovanje lastne vojske, ki bi bila locirana tudi na večinsko srbskem severu Kosova. Spomnil je še, da Priština ne spoštuje bruseljskega dogovora o oblikovanju skupnosti srbskih občin in se vprašal, ali je sploh sposobna spoštovati katerikoli sporazum.
Srbska lista je izstopila iz vladajoče koalicije na Kosovu in ponudila svoje mandate opoziciji za rušitev vlade. Vučić je pojasnil, da bo nadaljeval bruseljski dialog, ko bo Priština prenehala s kršitvami pravil, ki jih je sprejela sama, kot je sporazum Cefta. Po njegovih besedah bo Beograd storil vse, da Kosovo ne bo postalo članica Interpola, pri čemer zaupa v lastno kljuse, ker nima bogatih sponzorjev.
Čeprav je tudi ameriška veleposlanica na Kosovu Colleen Hyland ocenila, da uvedba carin med državami članicami Cefte ustvarja zgolj poslovno negotovost in gospodarsko nestabilnost, si Haradinaj še noče premisliti. Haradinaj je napovedal prekinitev dialoga s Srbijo, če decembra ne bo na dnevnem redu EU vizumske liberalizacije, ki jo je vlada obljubila državljanom do konca leta.
Premier je tudi napovedal, da bodo lastno vojsko vzpostavili še ta mesec in da bo razmeščena tudi na severu Kosova. Proti takšnim načrtom so v Natu, kjer so poudarili, da na Kosovu ne moreta biti hkrati mirovna misija ZN Kfor in kosovska vojska in da lahko Priština izpelje preobrazbo kosovskih varnostnih sil v vojsko le skladno z ustavo in v dogovoru z mednarodno skupnostjo.
V Srbiji so še ogorčeni in razžaljeni, ker je bil na osrednji slovesnosti ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne v Parizu kosovski predsednik Hashim Thaçi za nemško kanclerko Angelo Merkel in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, srbski predsednik Aleksandar Vučić pa ob robu. Mnogim tudi ni prav, da se je Putin na kratko srečal s Thaçijem.
Rusija ne bo obrnila plošče
Na prvem srečanju ruskega in kosovskega voditelja je Thaçija zanimalo, ali obstaja možnost, da bi Rusija spremenila svoje stališče do Kosova, Putin pa je po njegovih navedbah odgovoril, da gre za občutljivo vprašanje. Podprl naj bi pravno zavezujoč sporazum med Srbijo in Kosovom. Thaçiju je rokovanje s Putinom koristilo na domačem dvorišču, kjer se spopada s premierjem Ramushem Haradinajem za obstanek na oblasti. Namestnik premierja Enver Hoxhaj je ocenil, da gre za novo poglavje v mednarodnih odnosih države, ker je Rusija tista, ki blokira članstvo Kosova v ZN.
Drugačnega mnenja je Vučić, ki je izpostavil, da tudi njegovo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pomeni, da bodo ZDA spremenile svoje stališče do Kosova. Po njegovem Rusija ne bo obrnila plošče in bo še naprej podpirala Srbijo. Čeprav mu ni všeč, da se je Putin fotografiral s Thaçijem, je poudaril, da v politiki ni ljubezni, temveč samo interesi. Napovedal je, da bo Putin na začetku prihodnjega leta znova prišel v Beograd in da nikoli ne bo odšel v Prištino.
Srbija zaupa v lastno kljuse
Vučić je prekinil dialog s Thaçijem, ker je kosovska vlada uvedla carine na srbsko blago, ki je tudi za Thaçija slaba odločitev, in ker načrtuje oblikovanje lastne vojske, ki bi bila locirana tudi na večinsko srbskem severu Kosova. Spomnil je še, da Priština ne spoštuje bruseljskega dogovora o oblikovanju skupnosti srbskih občin in se vprašal, ali je sploh sposobna spoštovati katerikoli sporazum.
Srbska lista je izstopila iz vladajoče koalicije na Kosovu in ponudila svoje mandate opoziciji za rušitev vlade. Vučić je pojasnil, da bo nadaljeval bruseljski dialog, ko bo Priština prenehala s kršitvami pravil, ki jih je sprejela sama, kot je sporazum Cefta. Po njegovih besedah bo Beograd storil vse, da Kosovo ne bo postalo članica Interpola, pri čemer zaupa v lastno kljuse, ker nima bogatih sponzorjev.
Nato ni za kosovsko vojsko
Čeprav je tudi ameriška veleposlanica na Kosovu Colleen Hyland ocenila, da uvedba carin med državami članicami Cefte ustvarja zgolj poslovno negotovost in gospodarsko nestabilnost, si Haradinaj še noče premisliti. Haradinaj je napovedal prekinitev dialoga s Srbijo, če decembra ne bo na dnevnem redu EU vizumske liberalizacije, ki jo je vlada obljubila državljanom do konca leta.
Premier je tudi napovedal, da bodo lastno vojsko vzpostavili še ta mesec in da bo razmeščena tudi na severu Kosova. Proti takšnim načrtom so v Natu, kjer so poudarili, da na Kosovu ne moreta biti hkrati mirovna misija ZN Kfor in kosovska vojska in da lahko Priština izpelje preobrazbo kosovskih varnostnih sil v vojsko le skladno z ustavo in v dogovoru z mednarodno skupnostjo.
