Za predsednika Lukašenka zmaga, nad opozicijo z nasiljem

Opozicija, ki se ji sicer ni uspelo dogovoriti za skupnega kandidata, je bila že pred volitvami prepričana, da ne bodo poštene, zato je še pred volitvami pozvala k protestom v središču Minska po zaprtju volišč. Prepričani so namreč, da bo Lukašenkov režim manipuliral z glasovi predčasnega glasovanja, ki se ga je udeležilo 23 odstotkov volivcev, saj v volilnih komisijah sodeluje zelo malo predstavnikov opozicije.

Po zaprtju volišč se je tako na osrednjem Oktobrskem trgu v Minsku zbralo več tisoč protestnikov (po navedbah ameriške agencije AP celo 30.000), kljub temu da je policija s pendreki pol ure pred zaprtjem volišč nasilno razgnala kakih 200 protestnikov. Protestniki so nato odšli na Trg neodvisnosti, v bližino Državne volilne komisije, kjer je policija po poročanju francoske agencije AFP aretirala več sto protestnikov. Slednji so pred tem napadli več državnih stavb, med njimi tudi poslopje vlade, na kateri so razbili stekla vrat.

Zamaskirani neznanci pa so napadli predsedniška kandidata opozicije Nekljajeva in Sanikova, ko sta odhajala na protest. Nekljajeva, ki je utrpel hujše poškodbe glave, so odpeljali v bolnišnico, so povedali njegovi predstavniki.

Lukašenko je sicer že ob oddaji glasu v Minsku opozicijo opozoril, da protesta gotovo ne bo, voditelje protestov pa je označil za »bandite in saboterje«. »Ne skrbite, danes ne bo nikogar na trgu,« je dejal ob oddaji glasu in zavrnil obtožbe opozicije, da so volitve nepoštene. Opozicija pa je sporočila, da je policija od sobote prijela več kot 30 nasprotnikov režima.

Oblasti so, da bi preprečile morebitne protestne shode, na glavnem Oktobrskem trgu postavile ogromno drsališče in ga okrasile z veliko božično jelko. Vlada pa je že pred volitvami prepovedala zborovanja in v minulih dneh v Minsk pripeljala vojsko in oklepna vozila.

Opazovalci volitev, člani skupine Za poštene volitve (For Fair Elections), so oblasti obtožili, da so jim prekinile telefonske povezave, ker so dajali intervjuje za zahodne medije. Potek volitve je sicer nadziralo več kot tisoč mednarodnih opazovalcev na čelu s 490-člansko delegacijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

V Belorusiji sicer glasovanje ni obvezno, vendar pa naj bi po poročanju opazovalcev različne skupine prebivalstva, kot so študenti, vojaki in delavci, ob grožnjah prisilili h glasovanju za Lukašenka, ki je na oblasti od leta 1994 in ga na Zahodu pogosto označujejo kot »zadnjega diktatorja Evrope«. Kljub skupno desetim kandidatom pa bo 56-letni Lukašenko očitno dobil tudi četrti petletni mandat na čelu države.