Začetek leta v barvah Baltika

Bruselj – Za vsako od 28 članic, še zlasti za manjše, je polletno predsedovanje EU predvsem prestiž in obdobje, v katerem se želijo stari celini predstaviti v najboljši luči.

Na začetku leta simbolično za pol leta prevzema krmilo Unije Latvija. Svoje cilje so postavili pod slogan konkurenčna, digitalna, angažirana Evropa. Tako kot druge članice, ki so predsedovale med krizo, v Rigi najavljajo prizadevanja za zagon gospodarske rasti in zaposlovanja. »To bo naša najvišja prednostna naloga,« sporoča premierka dvomilijonske Latvije Laimdota Straujuma. Vsekakor bodo latvijska prizadevanja v senci velikega, a še ne najbolj jasnega investicijskega načrta za Evropo, ki ga je zasnoval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Sam vpliv predsedujoče države je omejen, še zlasti po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ko je evropski svet dobil stalnega predsednika. Italija, ena od večjih članic, ki je bila na čelu Unije zadnjega pol leta, ni (z)mogla veliko premakniti. Velikokrat je bilo predsedovanje videti kot predstava ambicioznega premiera Mattea Renzija, ki se je bolj ukvarjal z napadi na varčevalno politiko kot s konstruktivnimi rešitvami. Tudi sama bruseljska birokracija je bila na muhi Renzijevih kritik, čeprav je na koncu Italiji in Franciji spet dovolila kupovanje časa za spoštovanje skupnih pravil.

Riga ustavila konje

Med bolj konkretnimi zadevami se bo latvijsko predsedstvo moralo ukvarjati s koraki za vzpostavljanje evropske energetske unije, ki bodo obravnavani že na marčevskem vrhu EU. Žgoča tema med predsedovanjem bodo odnosi z Rusijo. Latvija, ki ima več kot četrtino ruskega prebivalstva, je tako v Natu kot v EU med članicami, ki zagovarjajo bolj ostro ukrepanje. Po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine se počutijo še posebej ogrožene. V Rigi so pred začetkom predsedovanja »ustavili konje« in zagovarjajo sredinsko stališče EU.

Unijo spomladi čaka odločanje o podaljšanju prvega svežnja sankcij (zamrznitev imetja in prepoved vstopa v EU) proti ruskim vplivnežem in ukrajinskim separatistom, ki je bil sprejet maja lani. Maja bo v Rigi vrh vzhodnega partnerstva, na katerem naj bi sosedstvo EU (Ukrajina, Moldavija in Gruzija) dobilo znamenje, kaj lahko v prihodnjih letih pričakujejo od Unije. Prejšnji vrh vzhodnega partnerstva je potekal konec leta 2013 v Vilniusu, ko je bila na čelu Unije Litva. Neuspeh vrha, na katerem se je Viktor Janukovič odrekel sporazumu z EU, simbolizira začetek ukrajinske krize

Vse tri baltske države v zadnjih letih vodijo odgovorno javnofinančno politiko. Tako imajo nadpovprečno visoko gospodarsko rast, nizek javni dolg in z maastrichtskimi pravili usklajene javnofinančne primanjkljaje. Ni čudno, da je nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis postal podpredsednik evropske komisije za evro in socialni dialog. V severnem delu evrskega območja Balti veljajo za nekakšen zgled številnim državam z juga, ki pozive, naj začnejo spoštovati pravila, ki so jih sprejele same, razglašajo za nedopusten pritisk.

Slovo litasa

S tem, ko je Litva s 1. januarjem postala 19. članica območja evra, je v denarni uniji celoten tričlanski baltski blok, ki je naklonjen varčevalno-reformni politiki nemške kanclerke Angela Merkel. Litva je bila v igri, da bi vstopila v denarno unijo že skupaj s Slovenijo 1. januarja 2007, a je za las zgrešila cilj, saj je imela za 0,1 odstotne točke previsoko inflacijo. Za baltske države, ki so bile dolga desetletja pod sovjetskim škornjem, ima prevzem evra še poseben pomen, saj naj bi utrjeval njihovo pripadnost Zahodu. Litvanski premier Algirdas Butkevičius od prevzema evra v napetih časih geopolitičnih izzivov pričakuje tudi več varnosti. V Vilniusu tudi opozarjajo, da so svoj litas že leta 2002 vezali na evro, da so med finančno krizo leta 2009 doživeli hud udarec (BDP se je zmanjšal za skoraj 15 odstotkov) in da so se nato z reformami, zniževanjem plač in krčenjem socialnih pravic hitro postavili na noge. Tako so se med vsemi pretresi, ki jih je v zadnjih letih doživljalo območje evra, dobro utrdili in jih kaj dosti ne more več presenetiti.