Zakaj Trumpov načrt glede venezuelske nafte ne bo hiter

Venezuela ima približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte, kar pomeni okoli 303 milijarde sodov, a trenutno počrpa le okoli 1,1 milijona sodov. Analitiki opozarjajo, da kljub največjim dokazanim zalogam nafte na svetu Venezuela tudi ob morebitnem vstopu ameriških energetskih velikanov v prihodnjih letih ne more pričakovati hitrega okrevanja proizvodnje.

Razpadajoča infrastruktura, sankcije, politična nestabilnost in desetletja pomanjkanja vlaganj pomenijo, da bi morebitna obnova trajala več let in zahtevala več deset milijard dolarjev, navaja Reuters.

Trump: »Vzeli bomo bogastvo iz tal«

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura jasno povedal, da je bila nafta osrednji motiv za ameriško vojaško posredovanje. Kot poroča The New York Times, je Trump že več let odkrito govoril o tem, da bi morale ZDA prevzeti nadzor nad venezuelskimi energetskimi viri.

»Dobili bi vso to nafto,« je Trump dejal leta 2023 na republikanski konvenciji v Severni Karolini. »Bila bi tik ob nas,« je dodal. Po zajetju Madura je Trump novinarjem dejal: »Iz zemlje bomo vzeli ogromno bogastvo,« in obljubil, da bodo ameriška podjetja izkoriščala venezuelske naftne rezerve, pri čemer naj bi denar koristil tako Venezuelcem kot ameriškim podjetjem in Združenim državam. »Povrnjeno nam bo vse, kar bomo porabili,« je dejal po navedbah The New York Timesa.

Trump je obenem napovedal, da bodo ZDA Venezuelo »upravljale«, dokler ne bo izveden politični prehod, in zatrdil, da ameriška prisotnost tam »ne bo stala niti centa«, saj naj bi se financirala iz prihodkov od nafte.

Cerar: Nafta zagotovo pomemben dejavnik, a je zadeva bolj kompleksna

Čeprav so ZDA danes največja proizvajalka nafte na svetu, proizvajajo predvsem lahko nafto (surovo manj gosto nafto lažjo in cenejšo za proizvodnjo), medtem ko so ameriške rafinerije – zlasti v Teksasu in Louisiani – prilagojene težki, gosti nafti.

Po razlagi urednika za ekonomijo in podatke pri Sky News Eda Conwaya bi bila prenova rafinerij izjemno draga, zato ZDA kljub lastni proizvodnji ostajajo odvisne od uvoza težke nafte. Velik del ameriške nafte se izvozi, ZDA pa vsak dan uvozijo več kot 6.000 sodov težke nafte, da lahko rafinerije delujejo optimalno.

Venezuela je – ob Kanadi in Rusiji – ena največjih svetovnih proizvajalk težke nafte, zlasti na območju Orinoca, kjer je črpanje tehnično razmeroma preprosto, a kapitalsko zahtevno.

FOTO: Reuters

Sankcije in realnost na terenu

Trenutno velja popoln ameriški embargo na venezuelsko nafto, kar močno omejuje izvoz in tuje naložbe. Analitiki opozarjajo, da bi odprava sankcij in stabilizacija razmer bila nujna predpogoja za kakršenkoli resen zagon proizvodnje

»Ameriška podjetja se ne bodo vrnila, dokler ne bodo prepričana, da bodo plačana in da bodo imela vsaj osnovno raven varnosti,« je za Reuters povedal Mark Christian iz svetovalnega podjetja CHRIS Well Consulting.

Tudi po mnenju Third Bridge bi bila za obnovo potrebna vlaganja v višini več deset milijard dolarjev, preden bi Venezuela sploh lahko občutneje povečala proizvodnjo.

Politolog Benigno Alarcón o tem, kaj sledi v Venezueli po prijetju Madura

Venezuela je naftno industrijo nacionalizirala leta 1976, nato pa jo v 90. letih ponovno odprla tujim vlagateljem. Leta 2007 je takratni predsednik Hugo Chávez sprožil novo fazo nacionalizacije, v kateri so bile prizadete tudi ameriške družbe Exxon Mobil in ConocoPhillips, ki so kasneje zahtevale večmilijardna nadomestila.

Ta zgodovina je po poročanju The New York Timesa pomemben del argumentacije Trumpove administracije, da je Venezuela ZDA »ukradla« nafto. Trump je večkrat dejal: »Vzeli so vse naše energetske pravice. In hočemo jih nazaj.«

FOTO: Reuters

Chevron edini ameriški igralec

Trenutno je Chevron edino večje ameriško energetsko podjetje, ki še deluje v Venezueli, in izvaža okoli 150.000 sodov nafte na dan v ZDA.

Po Trumpovih izjavah o večmilijardnih naložbah je Chevron sprva poslal izjavo, v kateri je zapisal, da je »pripravljen konstruktivno sodelovati z ameriško vlado«, a je podjetje izjavo kasneje popravilo in odstranilo omembo vlade, navaja The New York Times. V končni izjavi so zapisali: »Chevron ostaja osredotočen na varnost in dobrobit svojih zaposlenih ter zaščito svojega premoženja. Poslujemo v popolni skladnosti z vsemi veljavnimi zakoni in predpisi«

Venezuela je napad lahko pričakovala četrt stoletja

Tudi ConocoPhillips je potrdil, da spremlja razmere, a poudaril, da je prezgodaj govoriti o prihodnjih naložbah.

Po oceni Eda Hirsa z univerze v Houstonu trenutni dogodki ne bodo imeli takojšnjega vpliva na cene nafte in goriv v ZDA, saj večina venezuelske nafte trenutno konča na Kitajskem in Kubi.

Hirs opozarja tudi na zgodovino ameriških posredovanj: »V Iraku in Libiji ZDA od nafte niso imele nobene koristi. Bojim se, da se bo zgodovina ponovila tudi v Venezueli.«