Zaostrovanje proračunske krize med Brusljem in Rimom
Zgodovinska odločitev: Italijanska vlada se požvižga na zadržke evropske komisije in bi državo še bolj zadolžila
Odpri galerijo
Italijanski premier Giuseppe Conte si bo v prihodnjih dneh moral še večkrat rahljati kravato, saj se bo spor med Rimom in Brusljem le še razplamteval. Foto: AP
Luxembourg – »Nismo videli nobene alternative,« je podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis utemeljeval odločitev, da zavrnejo predlagani italijanski proračun kot neskladen s pravili EU in od Rima zahtevajo, naj v treh tednih pošlje novega.
Odločitev evropske komisije na zasedanju v Strasbourgu je bila povsem pričakovana, saj italijanska vlada v odgovoru na ugotovitve prejšnjega tedna o odstopanju od zavez »brez primere v zgodovini pakta in stabilnosti« ni niti nakazala popuščanja. Evropska komisija je lahko le še uradno ugotovila posebno resna odstopanja od priporočil Sveta EU iz julija in kršitev italijanskih zavez iz aprila. Po novem pričakuje, da bo italijanska vlada v prihodnjih tednih pokazala več voljnosti in bo spoštovala pravila, s katerimi se je sama strinjala.
Dombrovskis je opozoril, da je italijanski dolg (več kot 131,2 odstotka BDP lani) med najvišjimi v Evropi in da davkoplačevalce na Apeninskem polotoku stane približno enako kot izobraževanje. Dolg na prebivalca znaša 37.000 evrov. Samo za stroške obresti na dolgove plačujejo 65,5 milijarde evrov na leto ali 3,8 odstotka BDP. Italija je predlagala proračun, v katerem ne bo strukturnih izboljšav (za znižanje dolga) v višini 0,6 odstotka BDP, kot se je zavezala, ampak poslabšanje v višini 0,8 odstotka BDP.
V neuradnih pogovorih visoki predstavniki institucij EU v Luxembourgu opozarjajo, da položaj ne bi smeli preveč dramatizirati. Rim, denimo, še zdaleč ni izločen s finančnih trgov. Poleg tega je na mizi šele osnutek proračuna, o katerem se je šele začelo razpravljati. Politikom svetujejo dialog. Za posebno kočljivo velja, da se Italija v slogu Poljske (glede pravne države) »požvižga« na kritike Bruslja. Slišijo se ocene o številnih nelogičnostih v argumentaciji Rima. Nepredstavljivo je, denimo, da bi Italija z zviševanjem primanjkljaja in vse višjimi zahtevanimi obrestmi na obveznice znižala dolg.
Tak proračun, kakršnega je v Bruselj poslal Rim, da posledično sploh ne more biti do gospodarske rasti prijazen, saj ne bo imel želenega učinka multiplikatorja. Z višjimi izdatki namreč ne načrtujejo, denimo, naložb v inovacije, marveč v populistična politična darila. Kljub temu prevladujejo pozivi k mirni oceni položaja »Italija ni Grčija«, je ocenil direktor evropskega kriznega sklada ESM Klaus Regling v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov. Sam ima precejšnje skrbi glede ravnanja Italije, a vidi veliko razlik v primerjavi z grškim položajem. Italija ima presežek v tekoči bilanci, njen primanjkljaj je precej nižji kot grški ob izbruhu krize.
Velik del dolgov ima doma, njihova ročnost dolgov je dolga (povprečno osem let), gospodinjstva imajo veliko privarčevanega premoženja. Tudi širjenja krize ni zaznati. Regling opozarja, da so vse evropske države odpravile svoje največje, temeljne težave, predvsem glede primanjkljajev. »Ni vzroka za paniko,« je povedal Regling. Najhujše posledice občutijo težave italijanske banke, saj višji zahtevani donosi za državne obveznice slabšajo pogoje za njihove financiranje. Predvidljive so težave Grčije, če bi se v času večje negotovosti hotela zadolžiti na finančnih trgih.
Odločitev evropske komisije na zasedanju v Strasbourgu je bila povsem pričakovana, saj italijanska vlada v odgovoru na ugotovitve prejšnjega tedna o odstopanju od zavez »brez primere v zgodovini pakta in stabilnosti« ni niti nakazala popuščanja. Evropska komisija je lahko le še uradno ugotovila posebno resna odstopanja od priporočil Sveta EU iz julija in kršitev italijanskih zavez iz aprila. Po novem pričakuje, da bo italijanska vlada v prihodnjih tednih pokazala več voljnosti in bo spoštovala pravila, s katerimi se je sama strinjala.
Dolg isto kot izobraževanje
Dombrovskis je opozoril, da je italijanski dolg (več kot 131,2 odstotka BDP lani) med najvišjimi v Evropi in da davkoplačevalce na Apeninskem polotoku stane približno enako kot izobraževanje. Dolg na prebivalca znaša 37.000 evrov. Samo za stroške obresti na dolgove plačujejo 65,5 milijarde evrov na leto ali 3,8 odstotka BDP. Italija je predlagala proračun, v katerem ne bo strukturnih izboljšav (za znižanje dolga) v višini 0,6 odstotka BDP, kot se je zavezala, ampak poslabšanje v višini 0,8 odstotka BDP.
37.000
evrov znaša dolg na vsakega prebivalca Italije
evrov znaša dolg na vsakega prebivalca Italije
V neuradnih pogovorih visoki predstavniki institucij EU v Luxembourgu opozarjajo, da položaj ne bi smeli preveč dramatizirati. Rim, denimo, še zdaleč ni izločen s finančnih trgov. Poleg tega je na mizi šele osnutek proračuna, o katerem se je šele začelo razpravljati. Politikom svetujejo dialog. Za posebno kočljivo velja, da se Italija v slogu Poljske (glede pravne države) »požvižga« na kritike Bruslja. Slišijo se ocene o številnih nelogičnostih v argumentaciji Rima. Nepredstavljivo je, denimo, da bi Italija z zviševanjem primanjkljaja in vse višjimi zahtevanimi obrestmi na obveznice znižala dolg.
Brez učinka multiplikatorja
Tak proračun, kakršnega je v Bruselj poslal Rim, da posledično sploh ne more biti do gospodarske rasti prijazen, saj ne bo imel želenega učinka multiplikatorja. Z višjimi izdatki namreč ne načrtujejo, denimo, naložb v inovacije, marveč v populistična politična darila. Kljub temu prevladujejo pozivi k mirni oceni položaja »Italija ni Grčija«, je ocenil direktor evropskega kriznega sklada ESM Klaus Regling v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov. Sam ima precejšnje skrbi glede ravnanja Italije, a vidi veliko razlik v primerjavi z grškim položajem. Italija ima presežek v tekoči bilanci, njen primanjkljaj je precej nižji kot grški ob izbruhu krize.
Velik del dolgov ima doma, njihova ročnost dolgov je dolga (povprečno osem let), gospodinjstva imajo veliko privarčevanega premoženja. Tudi širjenja krize ni zaznati. Regling opozarja, da so vse evropske države odpravile svoje največje, temeljne težave, predvsem glede primanjkljajev. »Ni vzroka za paniko,« je povedal Regling. Najhujše posledice občutijo težave italijanske banke, saj višji zahtevani donosi za državne obveznice slabšajo pogoje za njihove financiranje. Predvidljive so težave Grčije, če bi se v času večje negotovosti hotela zadolžiti na finančnih trgih.
