Zapiranje finančnih pip sunitskega kalifata

New York – Ameriško finančno ministrstvo ugotavlja, da Islamska država z razprostranjeno mrežo kriminalnih dejavnosti kopiči izjemno bogastvo. Samo s tihotapljenjem nafte menda vsak dan zasluži skoraj milijon ameriških dolarjev, na desetine milijonov si prilasti z ugrabitvami in drugimi kriminalnimi dejanji. ZDA poskušajo ustaviti dotok denarja za skrajneže, a priznavajo, da bo tudi to dolgotrajen boj.

David Cohen, podsekretar za terorizem in finančno obveščevalno dejavnost, ki na ameriškem finančnem ministrstvu vodi prizadevanje za prekinitve teh finančnih tokov, trdi, da je Islamska država najpremožnejša skrajna skupina na svetu. Po količini denarja, ki ga ima na voljo, se z njo lahko primerjajo ali jo presegajo le državno sponzorirane skrajne organizacije. »Poleg tega ji je premoženje uspelo nakopičiti v izjemno kratkem času,« ugotavlja Cohen, ki mu v Beli hiši menda pravijo kar »finančni Batman«.

Glavnino prihodkov poleg nafte prinašajo odkupnine za ugrabljene tujce in izsiljevanje. Ti dejavnosti sta ji menda samo letos prinesli vsaj 20 milijonov ameriških dolarjev, ugotavljajo na ministrstvu, ali vsak mesec več milijonov. Drugače kot pri Al Kaidi naj bi le manjši del njenega premoženja izviral iz finančne pomoči bogatih donatorjev, zato ni toliko odvisna od premeščanja velikih vsot čez mednarodne meje. Kar hkrati pomeni, da ameriško finančno ministrstvo težje ukrepa, saj nima dovolj učinkovitih sredstev za preprečevanje ugrabitev ali za boj proti lokalnemu kriminalu.

»Ropajo banke, brišejo tisočletja civilizacije v Iraku in Siriji s plenjenjem in prodajanjem starin. Kmetom kradejo živino in pridelke. Ugrabljene ženske in dekleta prodajajo kot spolne sužnje,« je Cohen našteval kriminalno dejavnost sunitskih skrajnežev. V drugem največjem iraškem mestu Mosul hodijo od vrat do vrat ter od podjetnikov z naperjenim orožjem zahtevajo denar. »Trgovca s špecerijo, ki ni hotel plačati, so opozorili z bombo pred njegovo trgovino. Drugim so ugrabili sorodnike. Naleteli smo na poročila, da od strank, ki dvigujejo denar v lokalnih bankah, zahtevajo desetino dvignjene vsote,« je pred dnevi dejal ameriški podsekretar.

Naftna omrežja

Večino denarja zaslužijo s črpanjem in preprodajanjem nafte po tihotapskih poteh. Tovrstna omrežja za sporno nafto so obstajala že dolgo pred pojavom Islamske države, zdaj je jasno, da se po njih prodaja nafta z zasedenih ozemelj v Siriji in Iraku. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da skrajneži nafto prodajajo po izdatno znižani ceni, posredniki pa prihajajo tudi iz Turčije, skozi katero poteka transport. »Nekaj nafte z ozemelj pod nadzorom IS prodajo Kurdom, ki jo nato naprej preprodajo v Turčijo,« trdi Cohen. Med kupci je tudi režim sirskega predsednika Bašarja al Asada, kljub temu da se Islamska država spopada tako s Kurdi kot s silami pod nadzorom Damaska.

Medtem ko vojska z letalskimi napadi na rafinerije poskuša omejiti tehnološke zmožnosti režima skrajnežev, poskuša finančno ministrstvo izslediti naftne posrednike. Pritisnili so tudi na Turčijo in kurdsko vlado, naj preprečita trgovanje prek svojih meja. Preprodajo črnega zlata po nelegalnih omrežjih, ki delujejo zunaj običajnih gospodarskih tokov, je težko izslediti. »Toda na neko točki nafto kupi nekdo, ki posluje legalno, ki uporablja finančni sistem, ima bančni račun, kredite, registrirane in zavarovane tovornjake, licence za opravljanje dejavnosti,« je dejal Cohen. In zagrozil, da bodo ZDA takšnim poslovnežem ne samo onemogočile uporabo ameriškega finančnega sistema, pač pa jim »izjemno otežile iskanje banke, ki se bo dotaknila njihovega denarja ali posredovala njihova nakazila«.

Odkupnine ali smrt

Dosedanja ameriška kampanja proti Islamski državi je menda že občutno posegla v dohodke skrajnežev, čeprav Cohen pravi, da »nimamo srebrne krogle, skrivnega orožja, ki bi čez noč osušilo njihove blagajne«. Po drugi strani pa obseg premoženja ustvarja novo ranljivost za skupino, saj mora organizirati učinkovito finančno omrežje. »Če hočejo ohraniti nadzor nad prihodki in stroški, potrebujejo zahtevno omrežje za upravljanje, ki ga podobno kot v podjetjih vodijo usposobljeni posamezniki. Ko bomo te našli, jih bomo razkrili,« napoveduje ameriški podsekretar.

Po njegovih besedah bo boj dolg, zdaj so šele na začetku. Med drugim poskušajo prepričati druge države, naj ne plačujejo odkupnin za svoje ugrabljene državljane. Ameriška uradna politika je zavračanje zahtev ugrabiteljev, saj naj bi to na daljši rok skrajne skupine odvračalo od ugrabljanja Američanov. Toda tudi zaradi tega so življenje izgubili ameriška novinarja James Foley in Steven Sotloff ter britanska humanitarna delavca Alan Henning in David Cawthorne Haines (tudi Velika Britanija se ne pogaja s skrajneži).

Po poročanju New York Timesa je Islamska država odkupnine začela zahtevati novembra lani, ugrabljeni ameriški in britanski državljani, o katerih je bilo jasno, da ne bodo zamenjani za denar, pa so bili menda najhuje mučeni. Hkrati so ves čas opazovali, kako evropski ujetniki odhajajo domov, skrajneži so jih od marca do junija izpustili petnajst, za vse so domnevno dobili odkupnine.