Piemontski zlatar Mario Roggero­ je v zadnjih dneh eno od najbolj­ izpostavljenih imen v Italiji. Ko je v petek začel prestajati­ skoraj 15-letno kazen, je v očeh italijanske desnice postal še ena žrtev sodnega sistema. Dvainsedemdesetletnik je bil obsojen,­ ker je po ropu svoje zlatarne obračunal s storilci na begu, pri čemer je dva ubil in tretjega ranil, sodišča pa so na vseh treh stop­njah zavrnila njegovo sklicevanje na samoobrambo. Vladne stranke in njihovi izzivalci na skrajni­ desnici zdaj tekmujejo, kdo ga bo odločneje vzel v bran in glasneje problematiziral odločitve sodnikov.

Giorgia Meloni si želi olajšati pot do novega mandata

Primer sega v april 2021, ko so trije moški, oboroženi z nožem in pištolo, za katero se je pozneje pokazalo, da je bila lažna, vdrli v Roggerovo poslovalnico v mestu Grinzane Cavour, južno od Torina.­ Kot je razvidno iz posnetkov varnostnih kamer, so ustrahovali njegovo ženo in hčer, eno od njiju zvezali ter izpraznili sef. Ko so s plenom zapustili poslovalnico in poskušali pobegniti z avtomobilom, je zlatar vzel pištolo, stekel za njimi in na parkirišču izstrelil več nabojev. Dva roparja je ubil, voznika pa ­ranil.

Roggero je bil na prvi stopnji obsojen na 17 let zapora. Prizivno sodišče je sodbo potrdilo, kazen pa znižalo na 14 let in devet mesecev. Pred dnevi ji je pritrdilo še kasacijsko sodišče. Sodniki so zavrnili njegovo sklicevanje na silobran. Presodili so, da v trenutku, ko je streljal, ni bil več neposredno ogrožen, zato ni šlo za obrambni odziv, temveč za obračun s storilci na begu. Pri odločitvi so imeli pomembno vlogo posnetki varnostnih kamer, na podlagi katerih so njegov zagovor ocenili kot nelogičen, protisloven in v več pogledih neskladen z dokazi.

Mario Roggero je po ropu svoje zlatarne obračunal s storilci na begu, pri čemer je dva ubil in tretjega ranil. FOTO: Reuters

Sodni boj, ki je trajal pet let, je z odločitvijo kasacijskega sodišča in Roggerovim odhodom v zapor prerasel v politični boj. Stranke desnosredinske vlade premierke Giorgie Meloni so se odločno zavzele za zlatarja, iz polarizirajočega primera pa poskušajo kovati politični kapital in znova podžgati spor med italijansko desnico in »politiziranim« sodstvom, ki se vleče od časov operacije Čiste roke v devetdesetih letih.

»Začela se je tekma, kdo si bo prisvojil vlogo branilca 'poštenega državljana', ki se je prisiljen braniti sam pred pravosodjem, ki ga slikajo kot oddaljeno in sovražno,« je za Delo ocenil profesor politične filozofije​ z rimske univerze Sapienza Mariano Croce. Desne stranke po njegovih besedah izkoriščajo strah pred kriminalom in občutek, da je država ljudi prepustila samim sebi, hkrati pa spodbujajo predstavo o pravičnosti po meri posameznika, ki je v resnici samovoljna.

Odzivi koalicije

Po razsodbi kasacijskega sodišča so poslanci in senatorji Bratov Italije, Lige in Naprej, Italija začeli zbirati podpise za pomilostitev Roggera. V tem kontekstu je pravosodni minister Carlo Nordio iz vrst premierkinih Bratov Italije napovedal postopek za preučitev možnosti takšnega ukrepa, s čimer je odprl novo fronto v odnosih med vlado in predsednikom republike Sergiem Mattarello. Ta je prejšnji teden objavil sporočilo, v katerem je opozoril, da je pomilostitev izključna pristojnost Kvirinala, kar je leta 2006 potrdilo tudi ustavno ­sodišče.

Piemontski zlatar Mario Roggero­ je v zadnjih dneh eno od najbolj­ izpostavljenih imen v Italiji. FOTO: Reuters

Podporo zlatarju so drug za drugim izrazili še drugi vidni člani koalicije. Vodja konservativne Naprej, Italija in zunanji minister Antonio Tajani je dejal, da je Roggero naredil napako, a da je pri tem branil družino. Obrambni minister Guido Crosetto je sodbo označil za »nepravično, nerazumljivo in težko sprejemljivo« ter pozval, naj se izkoristijo vse možnosti za njegovo izpustitev na prostost.

Najglasnejši je bil vodja Lige Matteo Salvini, ki ga na skrajni desnici vse bolj ogroža nekdanji zaveznik, upokojeni general Roberto Vannacci. Pred zaporom Bollate se je pojavil dva dni zapored, drugič celo v majici z Roggerovo podobo. Najprej je dejal, da bi bil »ponosen«, če bi zlatarju lahko ponudil kandidaturo na volitvah, čeprav mu pravnomočna obsodba preprečuje opravljanje javnih funkcij, nato pa napovedal spremembo zakonodaje o samoobrambi – četudi aktualna ureditev izvira prav iz reforme leta 2019, ko je bil sam notranji minister.

V tekmi za najodločnejšega zagovornika zlatarja ga je že nekaj dni prej prehitel Vannacci. Njegova novoustanovljena stranka Nacionalna prihodnost je namreč predstavila predlog za spremembo zakonodaje o samoobrambi, nekdanji general pa je desnosredinski vladi očital, da je njegove pobude preslišala. Svoje stališče je povzel z besedami, da bi morali na vrata domov obesiti napis »Ne vstopaj, smrtno nevarno«. Kdor vstopi v tujo hišo, je dodal, se odpove pravici do življenja.

Prvega moža skrajno desne Lige Mattea Salvinija je bilo v zadnjih dneh večkrat videti pred zaporom Bollate, kjer prestaja kazen zlatar Mario Roggero. FOTO: Reuters

Po večdnevnem molku se je oglasila tudi Giorgia Meloni. Za časnik Corriere della Sera je skoraj petnajstletno kazen označila za nesorazmerno ter ocenila, da sodišča niso dovolj upoštevala Roggerovega strahu, travme in dejstva, da je bil že leta 2015 žrtev nasilnega ropa. Podvomila je tudi o tem, da je mogoče v tako skrajnih okoliščinah jasno določiti trenutek, ko nevarnost preneha in se obramba spremeni v napad.

Prav tako se je v polemiko vključil najbogatejši zemljan Elon Musk. »To je norost,« je komentiral sodbo na omrežju x in dodal, da bi si Roggerovo kazen zaslužila sodnik in tožilec v ­postopku.

Razumevanje oblasti

Odzivi iz koalicijskih vrst po mnenju Mariana Croceja razkrivajo širše razumevanje oblasti, v katerem se vlada vse pogosteje postavlja nad druge institucije in si v imenu domnevne ljudske podpore jemlje pravico do prestopanja meja, postavljenih v ustavi. Prav tako po njegovem z odzivi na Roggerov primer pošilja državljanom nevarno sporočilo, da lahko posameznik v določenih okoliščinah sam presodi, kdaj je ogrožen, in nato odloči še o kazni.

»Samovolja posameznika, ki se razglasi za sodnika dejstev in kazni, je odsev samovolje vlade, ki meni, da lahko samo ona presoja svoje politične odločitve,« je opozoril Croce. Po njegovem nova radikalna desnica v Evropi po zgledu »trumputinizma« načrtno spodkopava temeljno načelo liberalnega ustavnega reda, po katerem se neodvisne institucije med seboj omejujejo. Namesto tega uveljavlja predstavo o vladi kot osrednji oblasti, ki ji morata sodstvo in parlament pomagati, nikoli pa je ne smeta zavirati.

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.