Zavezništvo za rušitev razgaljene diktature
Cilj Zveze za Srbijo je tudi sprememba politike poniževanja vseh državljanov Srbije.
Odpri galerijo
Združena srbska opozicija upa, da bo prej ali slej vrgla s prestola novega srbskega vožda Aleksandra Vučića. FOTO: Andrej Isaković/AFP
V Srbiji so na pobudo prvaka Demokratske stranke in bivšega beograjskega župana Dragana Đilasa ustanovili Zvezo za Srbijo. Novo opozicijsko zavezništvo je nastalo, ker je deset opozicijskih strank in gibanj spoznalo, da ljudje nimajo več razumevanja za delitve v opoziciji.
Zveza za Srbijo (SZS) nasprotuje ideji predsednika Aleksandra Vučića o izvedbi referenduma o Kosovu in njegovem sprejetju v Združene narode. SZS se zavzema za nadaljevanje dialoga z Albanci, ker meni, da je treba pred razpravo o statusu Kosova rešiti odprta vprašanja kot je odvzem zasebnega in državnega premoženja in doseči zanesljivo jamstvo za zavarovanje srbskega prebivalstva in kulturne dediščine. V skupni izjavi so voditelji novega opozicijskega bloka poudarili, da ni njihov cilj le zamenjati oblast, temveč tudi sprememba politike poniževanja vseh državljanov Srbije, ki se kaže skozi vse bolj razgaljeno diktaturo.
Čeprav so se v SZS združile ideološko in programsko različne stranke, od levo usmerjenih do skrajno desnih, kot je stranka Dveri Boška Obradovića, predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Lutovac trdi, da si vse prizadevajo za normalizacijo družbenega in političnega življenja v Srbiji. Po njegovih besedah bodo postale ideološke razlike relevantne šele v normalni Srbiji. Voditelj Narodne stranke Vuk Jeremić je še pojasnil, da je bil prelomni trenutek za ustanovitev SZS dogovor Narodne stranke in Dragana Đilasa, da oblikujejo skupno poslansko skupino v beograjski skupščini in ohranijo zavezniški duh, ki jim je na volitvah v srbski prestolnici prinesel spoštljiv rezultat.
Na beograjskih volitvah so volivci kaznovali stranke, ki se niso naučile lekcije, da so ljudje siti delitev v že tako šibki opoziciji. Tako nobena stranka, ki je ostala gluha za njihovo sporočilo in je na volitvah nastopila samostojno, ni prestopila skupščinskega praga. Zavezništvo je sprejelo program v 30 točkah, kar priča o tem, da njihov skupni imenovalec ni tako majhen, kot je bilo videti na prvi pogled. Zavezali so se, da bo prva vlada po padcu režima prehodna in tehnološka, njena naloga pa bo vzpostavitev pogojev za poštene volitve. Glede na politične biografije je SZS koalicija DS in demokratske stranke Srbije, ki se ji je pridružila stranka Dveri.
Sedanja oblast se hvali z gospodarskimi uspehi, v zavezništvu pa izpostavljajo, da gre za izkrivljeno sliko, ki jo v javnosti širijo režimski mediji. Številke nazorno kažejo, da je komulativna rast v času vladavine Srbske napredne stranke (SNS) najnižja v regiji. To velja tudi za plače, medtem ko je neenakost v Srbiji največja v Evropi. Po njihovem je daleč najkrajša pot do trenutka resnice oblikovanje enotne fronte, ki bi združila vse opozicijske akterje, sindikate, strokovna združenja in nevladne organizacije.
Zavezništvo opozarja tudi na medijski mrak. Kot menijo v SZS, Srbija ni poznala takšnega terorja, ko gre za svobodo medijev, niti med vladavino pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića. Čeprav to vedo tudi v EU, večina evropskih uradnikov obrača glavo stran od te realnosti. Kljub dejstvu, da je širitev EU odložena za nedoločen čas, SZS podpira evropsko pot Srbije. Evropska komisija je sicer Srbiji obljubila vstop v EU leta 2025, vendar bi moral Beograd predhodno skleniti pravno zavezujoč sporazum s Prištino.
Po oceni izvršnega direktorja Cesida Bojana Klačarja je ustanovitev SZS velika novost na srbski politični sceni. Tega v Srbiji ni bilo videti vse od leta 2012, ko je SNS prevzela oblast. Klačar je prepričan, da oblast ne bo križem rok opazovala političnega delovanja zavezništva. Ko bodo minili najhujši napadi na SZS, bo šele mogoče izmeriti moč novega opozicijskega bloka. Analitiki še menijo, da bodo morali voditelji zavezništva, če bodo hoteli postati protiutež vladajoči koaliciji, med navadne ljudi, ki živijo pod totalno hipnozo.
Zveza za Srbijo (SZS) nasprotuje ideji predsednika Aleksandra Vučića o izvedbi referenduma o Kosovu in njegovem sprejetju v Združene narode. SZS se zavzema za nadaljevanje dialoga z Albanci, ker meni, da je treba pred razpravo o statusu Kosova rešiti odprta vprašanja kot je odvzem zasebnega in državnega premoženja in doseči zanesljivo jamstvo za zavarovanje srbskega prebivalstva in kulturne dediščine. V skupni izjavi so voditelji novega opozicijskega bloka poudarili, da ni njihov cilj le zamenjati oblast, temveč tudi sprememba politike poniževanja vseh državljanov Srbije, ki se kaže skozi vse bolj razgaljeno diktaturo.
Boj za poštene volitve
Čeprav so se v SZS združile ideološko in programsko različne stranke, od levo usmerjenih do skrajno desnih, kot je stranka Dveri Boška Obradovića, predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Lutovac trdi, da si vse prizadevajo za normalizacijo družbenega in političnega življenja v Srbiji. Po njegovih besedah bodo postale ideološke razlike relevantne šele v normalni Srbiji. Voditelj Narodne stranke Vuk Jeremić je še pojasnil, da je bil prelomni trenutek za ustanovitev SZS dogovor Narodne stranke in Dragana Đilasa, da oblikujejo skupno poslansko skupino v beograjski skupščini in ohranijo zavezniški duh, ki jim je na volitvah v srbski prestolnici prinesel spoštljiv rezultat.
Na beograjskih volitvah so volivci kaznovali stranke, ki se niso naučile lekcije, da so ljudje siti delitev v že tako šibki opoziciji. Tako nobena stranka, ki je ostala gluha za njihovo sporočilo in je na volitvah nastopila samostojno, ni prestopila skupščinskega praga. Zavezništvo je sprejelo program v 30 točkah, kar priča o tem, da njihov skupni imenovalec ni tako majhen, kot je bilo videti na prvi pogled. Zavezali so se, da bo prva vlada po padcu režima prehodna in tehnološka, njena naloga pa bo vzpostavitev pogojev za poštene volitve. Glede na politične biografije je SZS koalicija DS in demokratske stranke Srbije, ki se ji je pridružila stranka Dveri.
Življenje pod hipnozo
Sedanja oblast se hvali z gospodarskimi uspehi, v zavezništvu pa izpostavljajo, da gre za izkrivljeno sliko, ki jo v javnosti širijo režimski mediji. Številke nazorno kažejo, da je komulativna rast v času vladavine Srbske napredne stranke (SNS) najnižja v regiji. To velja tudi za plače, medtem ko je neenakost v Srbiji največja v Evropi. Po njihovem je daleč najkrajša pot do trenutka resnice oblikovanje enotne fronte, ki bi združila vse opozicijske akterje, sindikate, strokovna združenja in nevladne organizacije.
Zavezništvo opozarja tudi na medijski mrak. Kot menijo v SZS, Srbija ni poznala takšnega terorja, ko gre za svobodo medijev, niti med vladavino pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića. Čeprav to vedo tudi v EU, večina evropskih uradnikov obrača glavo stran od te realnosti. Kljub dejstvu, da je širitev EU odložena za nedoločen čas, SZS podpira evropsko pot Srbije. Evropska komisija je sicer Srbiji obljubila vstop v EU leta 2025, vendar bi moral Beograd predhodno skleniti pravno zavezujoč sporazum s Prištino.
Po oceni izvršnega direktorja Cesida Bojana Klačarja je ustanovitev SZS velika novost na srbski politični sceni. Tega v Srbiji ni bilo videti vse od leta 2012, ko je SNS prevzela oblast. Klačar je prepričan, da oblast ne bo križem rok opazovala političnega delovanja zavezništva. Ko bodo minili najhujši napadi na SZS, bo šele mogoče izmeriti moč novega opozicijskega bloka. Analitiki še menijo, da bodo morali voditelji zavezništva, če bodo hoteli postati protiutež vladajoči koaliciji, med navadne ljudi, ki živijo pod totalno hipnozo.
