Tiskane izdaje
New York - V soboto bo minilo natanko 150 let, odkar je tedanji ameriški predsednik Abraham Lincoln napovedal osvoboditev sužnjev v upornih državah ameriškega juga, če se te v stotih dneh ne spametujejo in vrnejo v unijo. Južnjaki so ostali trmasti in 1. januarja 1863 je bilo okoli tri milijone sužnjev na papirju svobodnih, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Republikanec Lincoln je nasprotoval suženjstvu, že preden je leta 1861 postal predsednik ZDA, vendar je bila odprava suženjstva upoštevaje politično realnost tistega časa nemogoča. To je postalo mogoče šele z izbruhom državljanske vojne, ki so jo sprožile uporne južnjaške države proti zvezni oblasti v Washingtonu.
Lincoln je grožnjo z osvoboditvijo sužnjev, ki velja za proklamacijo emancipacije, izdal šele po letu dni vojne na krilih prve odmevne zmage severnjaških oziroma zveznih sil v bitki pri Antietamu v zvezni državi Maryland, navaja STA.
Četudi je bila grožnja, ki je januarja 1863 z izdajo razglasa o emancipaciji postala uradna, omejena na deset upornih držav juga, je tudi na severu izzvala veliko ogorčenje pri demokratskih politikih, ki so jo označili za katastrofo, rekoč, da bo med drugim sprožila genocid belcev na jugu.
Prednjačili so demokrati v New Yorku, ki so Lincolna razglasili za radikalnega fanatika in hujskali belce k pobijanju temnopoltih v znak upora proti novačenju za vojno.
V prvih letih vojne so pobegle sužnje severnjaki še vedno vračali lastnikom na jug, piše STA. Lastniki, ki so svoje sužnje prostovoljno osvobodili, pa so bili upravičeni do odškodnine za izgubljeno premoženje iz zveznega proračuna.
Lincolnov razglas ni zadeval držav Maryland, Kentucky, Delaware in Missouri, ki so bile v vojni na strani severa in so imele sužnjelastniški sistem. Vendar pa je pomenil začetek obračanja kolesa zgodovine, ki je prišlo na cilj morda šele januarja leta 2009, ko je zaprisegel prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama.
Lincoln je bil republikanec, Obama pa je demokrat, kar kaže, kako se je ameriški politični zemljevid spremenil od časov državljanske vojne. Dokončno se je spremenil v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je demokratski predsednik iz Teksasa Lyndon Johnson skozi kongres spravil zakon o državljanskih pravicah temnopoltih.
Ameriški jug je po navedbah STA danes pretežno republikanski, sever pa demokratski.
Lincoln je uvodoma osvobodil okrog tri milijone od skupaj štirih milijonov sužnjev v ZDA, vendar le na papirju. Po prelomnem razglasu pa so šle zadeve naprej, tudi z oblikovanjem segregiranih temnopoltih enot severnjaške vojske, in postopno dejansko odpravo suženjstva.
Dokončno je bilo suženjstvo v ZDA odpravljeno šele leta 1865, po koncu državljanske vojne, s 13. ustavnim amandmajem, še piše STA.
