ZDA bi odrezale jug Irana, mirovni dogovor visi na niti

Šesti zaporedni dan ameriških napadov na Iran je bil najbolj intenziven po 22. juniju, ko sta se državi dogovorili o pogojih mirovnega dogovora in je, le na papirju, začela veljati prekinitev ognja. V noči na petek so ameriške sile srdito bombardirale pomembne civilne infrastrukturne objekte na jugu Irana – mostove, letališča in železniško postajo. V napadih je bilo ubitih osem ljudi. Iran je odgovoril s povračilnimi napadi na cilje v Kuvajtu, Bahrajnu, severnemu Iraku, Katarju in Jordaniji. Prihodnost mirovnega dogovora visi na niti. Dejansko – na vžigalni vrvici.

Kaj je cilj najnovejših ameriških napadov?

Tako za Washington kot za Teheran – to je mogoče trditi tudi praktično za vse »moderne« konflikte – je vojna oblika pogajanja, orožje pa pogajalsko orodje. ZDA hočejo odvzeti Iranu ključno pogajalsko prednost – nadzor nad Hormuško ožino. Ta je bil v okviru memoranduma Iranu »dodeljen«, ukinjena je bila tudi ameriška pomorska blokada ožine in iranske obale. Slab mesec po sklenitvi dogovora v Švici je jasno, da ta ne deluje. Iran je dogovor vzel dobesedno, Bela hiša pa je, prvovrstna geostrateška norost, komaj čakala, da lahko obnovi napade.

Zadnji val napadov je bil zares silovit. Lokacije tarč jasno kažejo, da nameravajo ZDA južni Iran (celotno obalo z zaledjem) odrezati od središča države in s tem preprečiti logistično oskrbo, kar nakazuje možnost – če se bodo razmere zaostrile – ameriškega kopenskega posredovanja. To bi lahko imelo katastrofalne posledice za celotno regijo. Ameriški predsednik Donald Trump v isti sapi grozi Iranu z uničenjem in govori o nadaljevanju pogajanj. Iran konsistentno brani svoje nacionalne in strateške interese: to dokazuje tudi premišljena izbira tarč povračilnih ukrepov.

Bo iransko vodstvo popustilo?

Islamska republika je med pogajanji tako rekoč vse stavila na ohranitev popolnega nadzora nad Hormuško ožino – to je bila, kot smo pred dnevi že zapisali, nedvomno tvegana stava. V zadnjih dveh tednih so se razmere v ožini drastično spremenile. Promet je znova zastal (v četrtek so ožino preplule le tri ladje), kar vpliva na razmere na svetovnem energetskem trgu. Še en val ameriških napadov je – po pogrebu ajatole Alija Hameneija – v Teheranu okrepil tudi bolj skrajni del iranskega režima, ki je nasprotoval pogajanjem z ZDA in zagovarjal nadaljevanje vojne. Za nadaljevanje pogajanj in iransko prihodnost je to zelo slaba novica.