


Združene države so danes uvedle nove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) in napovedale, da bodo ohromile njegovo delovanje, poroča AFP. To se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko je Nobelovo nagrado za mir prejela nekdanja sodnica ICC Navi Pillay, ki je opozorila na vse močnejše politične napade na to sodišče.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da bo Washington prepovedal transakcije s sodiščem, ki ga je označil za »odpadniško«. S tem je administracija Donalda Trumpa zaostrila dolgotrajno kampanjo proti sodišču s sedežem v Haagu. »Ali bo ICC prenehal groziti ali pa bomo mi naredili konec ICC,« je Rubio zapisal v izjavi.
Sodišče je ameriške sankcije zavrnilo kot napad na mednarodno pravo in v izjavi opozorilo, da bo »zgodovina sodila o tem trenutku«.
Ukrep je bil sprejet istega dne, ko je norveški Nobelov odbor nagrado za mir podelil južnoafriški pravnici Navi Pillay. Petinosemdesetletna pravnica je vodila sodišče za genocid v Ruandi, bila sodnica ICC in pozneje vodila komisijo Združenih narodov, ki je Izrael obtožila genocida v Gazi.
Rubio v izjavi ni omenil niti Pillay niti Nobelove nagrade. Dejal je, da so sankcije potrebne za zaščito pripadnikov varnostnih sil in izvoljenih funkcionarjev pred kazenskim pregonom pred sodiščem, h kateremu ZDA nikoli niso pristopile.
»Predsednik Trump nikoli ne bo dovolil, da bi Mednarodno kazensko sodišče kazensko preganjalo Američane,« je dejal Rubio in dodal, da bodo ukrepi sodišču odrezali dostop do virov ter ohromili »njegovo zmožnost delovanja«.
Vodja ameriške diplomacije je dejal, da je Washington več kot leto dni jasno navajal »osnovne geste dobre volje«, ki jih pričakuje od sodišča, uvedbo sankcij pa je odlagal v upanju, da bodo ICC ali njegove države članice spremenili smer. Po njegovih besedah ni bilo sprejetih nobenih »pomembnih ukrepov«, ki bi odgovorili na ameriške pomisleke.
Rubio je tudi pozval ameriške zaveznice, ki so članice sodišča in se »pri svoji obrambi zanašajo na ameriške vojake«, naj ga omejijo. Opozoril je, da bo Washington sicer nadaljeval prizadevanja za razgradnjo ICC »opeko za opeko«.
Trumpova administracija je pred tem že uvedla sankcije proti posameznim funkcionarjem ICC, med njimi tožilcu in več sodnikom, zaradi preiskav sodišča, povezanih z Združenimi državami in Izraelom, ki prav tako ni njegova članica.
Trump je prejšnji mesec vse države članice ICC pozval, naj izstopijo iz sodišča, ki ga je označil za »odpadniško institucijo«, ki je »ušla izpod nadzora«.
»Gre za napad na vladavino prava in same temelje mednarodnega pravnega reda, ki spodkopava preprosto načelo, da nihče ni nad zakonom,« je v odzivu na sankcije zapisala predsednica ICC Tomoko Akane. Po njenih besedah gre za poskus ustrahovanja zaposlenih in oviranja delovanja institucije.
»Sodišče bo še naprej v celoti izpolnjevalo svoje naloge, neodvisno in nepristransko ter izključno na podlagi prava in dokazov, v korist neštetih žrtev hudih kaznivih dejanj,« navaja izjava, ki 125 članic ICC, med katerimi je tudi Slovenija, poziva, naj se sodišču postavijo v bran. »Usoda ICC je sedaj tudi v rokah držav, ki so ga ustanovile.«
Sankcije je označila za trenutek, ki mu bo sodila zgodovina in navedla, da se bodo prihodnje generacije, predvsem pa žrtve množičnih grozodejstev, spraševale, kako so se odzvali, ko je bila ustanova, ki je bila ustanovljena za njihovo zaščito, napadena.
Komentarji