Trump grozi z napadom na jedrski objekt pri Natanzu

Ameriške sile so Iran napadle enajsto noč zapored, Teheran napoveduje povračilne ukrepe, Pentagon pa od kongresa zahteva dodatnih 87 milijard dolarjev.

Galerija

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob srečanju z zunanjimi ministri držav Aseana v Manili poudaril, da mora Hormuška ožina ostati odprta za svobodno plovbo. FOTO: Stringer/Reuters

R. I., STA

22. 7. 2026 | 10:18

22. 7. 2026 | 11:05

5:19

A+A-

Spremljajte Delo kot prednostni vir na Googlu

Združene države Amerike so včeraj pozno zvečer enajsto noč zapored izvedle napade na Iran. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bi lahko ameriške sile kmalu napadle tudi podzemni jedrski objekt v bližini Natanza, poroča BBC.

Ameriško osrednje poveljstvo Centcom je sporočilo, da so bili napadi namenjeni zmanjševanju iranske sposobnosti ogrožanja trgovske plovbe skozi Hormuško ožino. Ameriške sile so menda napadle vojaška operativna središča, letalske hangarje, skladišča brezpilotnih letalnikov ter pomorsko in logistično infrastrukturo.

Po poročanju iranskih državnih medijev so v Teheranu aktivirali zračno obrambo. O eksplozijah so poročali tudi v Tabrizu, pristaniščih Čabahar in Konarak ter v Bušerju, kjer stoji edina iranska jedrska elektrarna.

Silhueta vodnega stolpa pred dimom, ki se dviga iz požara po domnevnem napadu v Behbahanu v iranski provinci Huzestan. FOTO: Social Media/Reuters

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob srečanju z zunanjimi ministri držav Aseana v Manili poudaril, da mora Hormuška ožina ostati odprta za svobodno plovbo. Po njegovih besedah bi iranski nadzor nad prometom, zaračunavanje pristojbin in napadi na ladje ustvarili nevaren precedens tudi za druge dele sveta. Rubio je dodal, da so ZDA pripravljene na pogajanja, vendar bodo po potrebi zaščitile svoje interese in zaveznike. Države Jugovzhodne Azije so zaradi odvisnosti od uvoza energentov z Bližnjega vzhoda vse bolj zaskrbljene ter pozivajo k neoviranemu prometu skozi ožino in spoštovanju mednarodnega pomorskega prava.

Hormuška ožina ostaja odprta za trgovsko plovbo

Centcom je Iran obtožil napadov na več kot 30 trgovskih ladij v zadnjih treh mesecih. Po navedbah ameriškega poveljstva je bilo ogroženih več sto pomorščakov, Hormuška ožina pa naj bi kljub spopadom ostajala odprta za trgovsko plovbo.

Iran se je na ameriške napade odzval z napadi na ameriške interese in zaveznike v regiji. Kuvajt je sporočil, da se je njegova zračna obramba odzvala na iranske brezpilotne letalnike, Bahrajn in Jordanija pa sta poročala o prestrezanju raket in brezpilotnih letalnikov.

Trump je kot eno od prihodnjih tarč omenil podzemni kompleks Pickaxe Mountain, kjer Iran po ameriških ocenah gradi neprijavljen obrat za bogatenje urana.

Teheran je posvaril ZDA pred napadi na jedrske objekte, kar bi pomenilo eskalacijo vojne. FOTO: Vantor/Reuters

»To območje bomo napadli zelo kmalu in zelo silovito,« je dejal med srečanjem z libanonskim predsednikom Josephom Aounom v Beli hiši. Dodal je, da vojaških ciljev običajno ne razkriva vnaprej, vendar Iran napada ne more preprečiti.

Širitev vojne?

Iransko vojaško poveljstvo Hatam al Anbija je odgovorilo, da bi napad na jedrski objekt pomenil širitev vojne. Zagrozilo je z napadi na ameriške interese ter interese ameriških zaveznikov in podpornikov, je poročala iranska državna radiotelevizija IRIB.

Trump je posvaril tudi hutijevske upornike v Jemnu, naj ne uresničijo napovedane blokade savdskih pristanišč. Hutijevski predstavnik je pred tem napovedal zaprtje ožine Bab el Mandeb za savdske ladje.

Po navedbah britanske družbe Vanguard sta se po tej napovedi dva tankerja s savdsko nafto, namenjeno v Indijo in na Kitajsko, obrnila in odplula proti Sueškemu prekopu. Dodatne motnje v ladijskem prometu bi lahko še povečale nihanje cen nafte in goriv.

Pete Hegseth FOTO: AFP

Vojna je doslej stala 37,5 milijarde dolarjev

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem pred senatnim odborom za proračunska sredstva povedal, da je vojna z Iranom ZDA doslej stala približno 37,5 milijarde dolarjev, kar je skoraj osem milijard več od majske ocene, piše BBC.

Pentagon od kongresa zahteva dodatnih 87 milijard dolarjev, od tega 67 milijard za operacije na Bližnjem vzhodu. Hegseth je opozoril, da bi brez dodatnega denarja vojska težje izplačevala svoje pripadnike, obnavljala zaloge orožja in streliva ter nadaljevala operacije.

Viri, ki jih navaja ameriška televizija CBS, ocenjujejo, da so dejanski stroški verjetno še višji, saj uradna ocena ne vključuje vseh izdatkov, med drugim obnove poškodovanih ameriških oporišč.

Hegsethovo zaslišanje so večkrat prekinili protivojni protestniki. Demokratski senatorji so administracijo obtožili, da zahteva skoraj neomejena sredstva za vojno brez jasnega konca, obrambni minister pa se je zapletel v oster besedni spor z demokratskim senatorjem Garyjem Petersom.

Iran in ZDA sta se aprila dogovorila o premirju, junija pa podpisala memorandum o ustavitvi vojaških operacij in ponovnem odprtju Hormuške ožine. Dogovor je propadel po novih iranskih napadih na ladje in ameriških povračilnih napadih.