Zakaj je Trump dosegel preboj v Gazi, ne pa tudi v Ukrajini

Poročila o bližajočem se vrhu med ZDA in Rusijo so se, kot kaže, izkazala za močno pretirana. 

Le nekaj dni po tem, ko je Donald Trump napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, je bilo srečanje za nedoločen čas preloženo. Preklicano je bilo tudi uvodno srečanje zunanjih ministrov obeh držav.

»Nočem imeti sestanka, ki bi bil izguba časa,« je novinarjem v Beli hiši dejal predsednik Trump. »Nočem si tratiti časa, zato bomo videli, kako se bodo stvari razvile.«

Ta najnovejši zasuk je še ena epizoda v Trumpovih poskusih, da bi posredoval pri končanju vojne v Ukrajini – temi, ki je znova postala središče njegove zunanjepolitične agende po uspešno doseženem dogovoru o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi, piše BBC.

Med obiskom Egipta, kjer je zaznamoval doseženi dogovor, se je Trump obrnil na svojega glavnega pogajalca Steva Witkoffa z novim ukazom: »Zdaj se moramo lotiti Rusije.«

A pogoji, ki so omogočili diplomatski preboj v Gazi, se bodo v ukrajinski vojni – ki divja že skoraj štiri leta – težko ponovili.

V Gazi z močnimi vzvodi, v Ukrajini skoraj brez

Po Witkoffovih besedah je ključno vlogo v Gazi odigral izraelski napad na pogajalce Hamasa v Katarju. Poteza je sicer razburila arabske zaveznike ZDA, a je Trumpu hkrati omogočila pritisk na izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, naj privoli v dogovor.

Trump je že od prvega predsedniškega mandata tesno povezan z Izraelom – od selitve ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem in spremembe stališča ZDA do izraelskih naselbin na Zahodnem bregu pa vse do podpore izraelski vojaški kampanji proti Iranu.

V Izraelu je Trump celo bolj priljubljen kot Netanjahu, kar mu je dalo edinstven vpliv na izraelskega premiera. Poleg tega ima Trump močne politične in gospodarske vezi z več pomembnimi arabskimi akterji v regiji, kar mu je dalo veliko diplomatske teže pri pogajanjih.

Trump je že od prvega predsedniškega mandata tesno povezan z Izraelom. FOTO: Chip Somodevilla/Reuters

V zadnjih devetih mesecih je nihal med poskusi pritiska na ruskega predsednika Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, vendar brez vidnih rezultatov.

Grozil je z novimi sankcijami na ruski energetski sektor in obljubljal dobavo daljnosežnega orožja Ukrajini, a je obenem priznal, da bi to lahko sprožilo gospodarsko krizo in še dodatno zaostrilo konflikt.

Poleg tega je Trump vmes večkrat javno kritiziral Zelenskega, začasno prekinil izmenjavo obveščevalnih podatkov in ustavil pošiljke orožja, a je bil nato prisiljen popustiti pod pritiskom evropskih zaveznikov, ki opozarjajo, da bi ukrajinski poraz lahko destabiliziral širšo regijo.

Diplomacija ena na ena ne deluje več

Trump rad poudarja svojo sposobnost, da osebno sklepa velike dogovore, a njegova srečanja z Zelenskim in Putinom niso prinesla bistvenega napredka. Še več – zdi se, kot da Putin Trumpovo željo po osebnih srečanjih izkorišča sebi v prid.

Julija je, na primer, Putin privolil v srečanje na Aljaski prav v trenutku, ko je kazalo, da bo Trump podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki ga je sprejel ameriški senat. Po Putinovi pripravljenosti na srečanje je bil zakon zamrznjen.

Prejšnji teden so se pojavile informacije, da Bela hiša resno razmišlja o pošiljkah raket tomahawk in sistemov patriot v Kijev. Le dan zatem je Putin poklical Trumpa, ki je nato začel govoriti o možnem vrhu v Budimpešti.

Zdi se, kot da Putin Trumpovo željo po osebnih srečanjih izkorišča sebi v prid. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Kmalu zatem je Trump gostil Zelenskega v Beli hiši, a je sestanek minil brez konkretnih rezultatov, po nekaterih navedbah je bil celo precej napet.

Trump sicer zavrača očitke, da ga Putin izkorišča: »V življenju so me poskušali izigrati najboljši, pa sem vedno prišel na svoje,« je dejal samozavestno.

A Zelenski je kmalu po sestanku izpostavil pomen časovnega zaporedja: »Takoj ko so se možnosti za dobavo orožja dolgega dosega nekoliko oddaljile, je Rusija skoraj avtomatično izgubila interes za diplomacijo,« je dejal.

Rusija ZDA posredovala ponovljene zahteve za mir

Rusija je ZDA posredovala zasebni dokument, znan kot non-paper, v katerem ponavlja svoje zahteve za mir v Ukrajini, vključno z zahtevo po popolnem prevzemu nadzora nad Donbasom in nasprotovanjem kakršni koli prisotnosti Nata v Ukrajini, poroča Reuters. To stališče zavrača Trumpovo idejo, da bi bojne linije ostale zamrznjene.

Novica o tem dokumentu prihaja v časih, ko je vrh med Trumpom in Putinom v Budimpešti vse manj verjeten, saj Bele hiše ni mogoče prepričati, da bi se srečanje izvedlo v bližnji prihodnosti.

Trump je v prejšnjih dneh ob telefonskem pogovoru s Putinom napovedal morebiten vrh v dveh tednih, medtem ko je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim ameriškim uradnikom povedal, da bi morale biti trenutne bojne linije zamrznjene.

Predlog, da se Ukrajina odpove Donbasu v zameno za manjša ozemlja v Zaporožju in Hersonu, je Zelenski zavrnil. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Pri tem so ameriški uradniki Zelenskemu predstavili predlog Kremlja, da se Ukrajina odpove Donbasu v zameno za manjša ozemlja v Zaporožju in Hersonu, vendar se je Zelenski temu uprl.

Od raket do Donbasa in nazaj k prekinitvi ognja

V samo nekaj dneh je Trump prehajal od razmisleka o pošiljanju orožja v Ukrajino prek načrtovanja vrha s Putinom do pritiskov na Zelenskega, naj se odpove celotnemu Donbasu – tudi območjem, ki jih Rusija sploh še ni osvojila.

Zdaj se je ustalil pri predlogu za prekinitev ognja vzdolž trenutnih bojnih linij, čemur pa Rusija odločno nasprotuje.

V predvolilni kampanji lani je Trump obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal v nekaj urah. Danes priznava, da je zadeva precej bolj zapletena, kot si je sprva predstavljal.

To redko priznanje kaže na meje njegovih pristojnosti in dejstvo, da je težko doseči mir, kadar nobena stran ni pripravljena odnehati ali si tega ne more privoščiti.