Ali bodo Trumpove sankcije proti ruski nafti učinkovite?

ZDA so napovedale nove sankcije proti dvema največjima ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil, kar nakazuje pomemben premik v pristopu ameriškega predsednika Donalda Trumpa h končanju vojne v Ukrajini, piše Guardian. 

Trump s sankcijami za nafto in plin, Rusija pravi, da je za sankcije imuna

Ameriški minister za finance Scott Bessent je dejal, da so sankcije potrebne zaradi »Putinovega zavračanja končanja te nesmiselne vojne« in da so ciljana podjetja odgovorna za financiranje kremeljske »vojne mašine«. Dodal je, da so ZDA pripravljene sprejeti dodatne ukrepe.

Trump je sankcije označil za ogromne, vendar so mnenja strokovnjakov glede njihove učinkovitosti pri upočasnitvi ruske vojne in privedbi Vladimirja Putina k pogajalski mizi deljena. Mnogi namreč menijo, da je vse odvisno od tega, kako agresivno jih bodo ZDA uveljavljale.

Kaj je bilo napovedano?

Sankcije, ki jih je napovedalo ameriško ministrstvo za finance, bodo pomenile zamrznitev vseh sredstev Rosnefta in Lukoila v ZDA, hkrati pa bo ameriškim podjetjem in posameznikom prepovedano poslovati z njima.

Ukrepi vključujejo tudi sankcije proti številnim hčerinskim podjetjem teh družb.

ZDA poleg tega grozijo še s sekundarnimi sankcijami proti tujim finančnim institucijam, ki poslujejo z Rosneftom in Lukoilom, kar vključuje banke, ki olajšujejo prodajo ruske nafte na Kitajskem, v Indiji in Turčiji. 

Zakaj zdaj?

Med kampanjo za leto 2024 je Trump trdil, da bo vojno v Ukrajini končal »v 24 urah«, če bo izvoljen. Vendar pa se je kmalu po njegovi vrnitvi v Belo hišo izkazalo, da bo naloga precej težja, kot je sprva predvidel. 

Končni učinek novih ukrepov bo odvisen od tega, kako aktivno bodo ZDA uveljavljale grožnje proti finančnim institucijam, ki poslujejo z Rosneftom in Lukoilom. FOTO: Jim Watson/AFP

Njegov odnos do vojne je nihal od izjave prejšnji mesec, da bi Ukrajini lahko povrnili vse ozemlje, ki ga je izgubila po invaziji leta 2022, do tega tedna, ko je predlagal, da bi bilo območje Donebasa treba razdeliti tako, da bo večji del ostal pod rusko kontrolo.

Ta teden je Trump nenadoma odpovedal načrtovani drugi vrh s Putinom, potem ko so poročali, da je njegova administracija razočarana nad pogoji, ki jih je postavila ruska stran. Do srede je bilo njegovo nezadovoljstvo jasno, saj je dejal: »Vsakič, ko govorim z Vladimirjem, imam dobre pogovore, potem pa se ne premaknejo nikamor.«

Trump je kljuboval pritiskom zaveznikov v kongresu, naj uvede dodatne sankcije, vendar se je zaradi ruske nepripravljenosti na kompromis in vztrajnega lobiranja evropskih držav njegova strategija očitno spremenila.

Bodo sankcije učinkovite?

Davek na energetsko industrijo predstavlja približno četrtino ruskega proračuna, dodatne sankcije pa bodo še dodatno omejile poslovanje Rosnefta in Lukoila ter s tem povečale pritisk na Putina.

»Vsakič, ko govorim z Vladimirjem, imam dobre pogovore, potem pa se ne premaknejo nikamor,« je dejal Trump. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Marshall Billingslea, nekdanji uradnik ameriškega ministrstva za finance iz Trumpovega prvega mandata, je dejal, da je grožnja, da se bodo sankcionirale banke, ki poslujejo z omenjenima podjetjema, eden najpomembnejših ukrepov, saj bo otežila uvoz ruske surove nafte. »Tudi če indijski, kitajski ali turški rafinerji želijo kupovati, jim bodo banke lahko rekle ‘ne’.«

Thomas Graham, strokovnjak s Svetovalnega sveta za mednarodne odnose, je bil bolj zadržan in je za Bloomberg dejal: »Če so v Beli hiši prepričani, da bodo te sankcije povzročile radikalne spremembe v obnašanju Kremlja ali politiki Putina, se motijo ... Kremelj je bil v preteklosti zelo dober v izogibanju takim sankcijam.«

Nekateri menijo, da bi lahko zaradi sankcij ameriške vlade občutno upadel tudi pretok ruske nafte v Indijo – državo, ki je v zadnjih treh letih postala pomemben kupec.

Trump je pritiskal na indijskega premiera Narendro Modija, naj konča uvoz, nove sankcije pa bi lahko pospešile ta gibanja, saj bi indijske rafinerije dobile možnost, da se izognejo dolgoročnim pogodbam, je povedal energetski analitik Thomas O’Donnell. 

Trump je pritiskal na indijskega premiera Narendro Modija, naj konča uvoz ruske nafte. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

»To je zelo pomembno,« je dejal O’Donnell. »Lahko uničijo Rusijo kot naftno državo.«

Končni učinek novih ukrepov bo odvisen od tega, kako aktivno bodo ZDA uveljavljale grožnje proti finančnim institucijam, ki poslujejo z Rosneftom in Lukoilom.

Bidnova administracija se je odločila, da sankcij ne uvede zaradi skrbi, da bi lahko to povzročilo rast cen energije, medtem ko se je inflacija končno začela umirjati.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Trumpova obljuba o nizkih cenah goriva in obvladovanju življenjskih stroškov oslabila vpliv novih sankcij, če bi te začele močno vplivati na cene nafte.

Kaj ZDA še lahko stori?

Zavezniki Ukrajine še naprej pritiskajo na Trumpa, naj podpira druge oblike pomoči – med njimi načrt za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev na začetku vojne za financiranje ukrajinske obrambe.

Volodimir Zelenski še naprej lobira pri ZDA za daljnosežne rakete, ki bi lahko prodrle globoko v Rusijo. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Ta teden naj bi voditelji EU potrdili brezobrestno posojilo v vrednosti 140 milijard evrov (162 milijard dolarjev) za Ukrajino, ki ga jamčijo zamrznjena ruska sredstva v Evropi. Poročila kažejo, da so se ZDA odmaknile od podpore takemu načrtu.

Volodimir Zelenski še naprej lobira pri ZDA za daljnosežne rakete, ki bi lahko prodrle globoko v Rusijo. Poskusi, da bi na nedavnem srečanju v Beli hiši dobili rakete tomahawk, so bili preklicani po Trumpovem telefonskem pogovoru s Putinom.