ZDA uradno čez 300 milijonov prebivalcev

New York – Natančneje: 308.745.538, so v torek sporočili z urada za popis prebivalstva. A ker rast prebivalstva ni enaka po vsej državi, število prebivalcev v posamezni zvezni državi pa vpliva na to, koliko predstavnikov bo ta imela v zveznem predstavniškem domu, bodo nekatere nekaj kongresnih sedežev izgubile, druge pa pridobile. Zato bodo do predsedniških in kongresnih volitev leta 2012 potekali ostri politični boji za preoblikovanje volilnih okrožij, ki bodo vplivali tudi na to, kdo bo naslednjih deset let, ko bo nov popis prebivalstva, sedel tako na Kongresnem griču kot v Beli hiši.

Od leta 2000, ko so našteli okoli 281,4 milijona Američanov, je število prebivalstva po vsej državi v povprečju zraslo za 9,7 odstotka. Najbolj, več kot za tretjino, se je povečalo število ljudi v Nevadi, manj prebivalcev kot pred desetimi leti pa ima od vseh zveznih držav le nekdanje središče cveteče avtomobilske industrije Michigan. Po besedah direktorja popisnega urada Roberta Grovesa novi podatki zgolj potrjujejo dolgoletne trende naraščanja števila prebivalstva na zahodu in jugu države ter njegovega upadanja na srednjem zahodu in severovzhodu. Leta 1910 je na zahodu živela le desetina Američanov, danes jih je tam že 40 odstotkov.

Največji »zmagovalec« lanskega popisa je 25-milijonski Teksas, ki bo zaradi 20-odstotnega povečanja števila prebivalcev v zadnjih desetih letih pridobil kar štiri sedeže v 435-članskem predstavniškem domu ameriškega kongresa. Tudi sicer bodo sedeže pridobile zvezne države, v katerih običajno zmagujejo republikanski politiki, zato so v časniku New York Times izračunali, da bi po novem ameriški predsednik Barack Obama na volitvah dobil kar šest elektorskih glasov manj kakor na volitvah pred dvema letoma. A takšni izračuni so zgolj teoretični, saj jih zaplete dejstvo, da kar tri četrtine prirastka prebivalstva, ki so ga namerili pri letošnjem popisu, izvira iz priseljenskih krogov, ki tradicionalno glasujejo za demokrate.

Zaradi ukinjanja in dodajanja volilnih okrožij bodo imele veliko dela lokalne zakonodajne in izvršne oblasti, ki so tam, kjer so jim popisni rezultati naložili to nalogo, večinoma v rokah republikancev. Ti pa so znani mojstri politično-zemljepisnega inženiringa, s katerim demokratske volivce tako razkropijo, da ne morejo izvoliti svojega kandidata. Pravijo mu tudi gerrymandering, po guvernerju Massachusettsa Elbridgu Gerryju, ki je leta 1812 zagotovil zmago svoji stranki tudi tako, da je eno od volilnih okrožij preoblikoval v nadvse razvejano tvorbo, ki je po obliki spominjala na salamandra oziroma močerada.

Ostra borba bo potekala zlasti v devetih državah, ki bodo sedeže v zveznem predstavniškem domu izgubile. »To bo umazana igra za politično preživetje,« pravi nekdanji demokratski kongresnik iz Teksasa Martin Frost. Po besedah njegovega nekdanjega republikanskega kolega Billa Paxona, ki je v kongresu predstavljal državo New York, bodo predstavniki v boju za obstanek iskali zavezništva povsod. »Vsak bo njihov potencialni sovražnik,« je Paxon povedal za portal Politico.

Čeprav so v zgodovini z »močeradanjem« ali morda bolje »močeradočaranjem« zasloveli republikanci, tudi demokrati ne bodo spustili priložnosti, da bi tam, kjer so na oblasti, volilna okrožja preoblikovali v svojo korist. V Illinoisu, kjer bodo izgubili enega zveznega kongresnika, se republikanci bojijo, da bodo vladajoči demokrati volilno okrožje liberalnega Chicaga zgolj razširili in tako »požrli« eno od predmestnih okrožij, v katerih je običajno zmagoval republikanec, ali »odžrli« več takšnih okrožij. Najhujši boji za obstanek bodo potekali v New Yorku in Ohiu, ki bosta ostala kar brez dveh kongresnih predstavnikov. Po napovedih analitikov se bo morala v teh dveh državah vsaka stranka odpovedati enemu kandidatu. »To bo nasilje demokratov proti demokratom, republikancev proti republikancem. Odletel bo tisti, ki bo prvi trepnil z očesom,« je dogajanja v svoji državi napovedal dolgoletni strateg demokratske stranke iz New Yorka Hank Sheinkopf.