Zdravstvena kriza in politični nemir
Od politikantstva do lažnih novic, od nezaupanja do denarne pomoči.
Brez močne Evrope se bodo okrepili nacionalizmi – kaj pa je protiglobalistično klicanje k potrošnji zgolj domačega drugega kot nacionalizem? –, ti pa začnejo slej ko prej tudi notranje mrcvariti ljudi. Medtem ko se zdravstveni sistemi različno spopadajo z novim koronavirusom, se politika marsikje pogreza v politikantstvo, v Španiji nič manj kot drugje.
Če je ob izbruhu pandemije kazalo, da lahko španski politični tekmeci stopijo skupaj, so zdaj v ospredju novi stari razkoli. Medtem ko statistično štejejo uradne žrtve ter ugotavljajo, da se razmere mogoče umirjajo – včeraj je za covidom-19 umrlo 430 Špancev, dan prej 399, vseh žrtev je najmanj 21.282, okuženih pa najmanj 204.000 –, bijejo tudi srdito politično vojno: po trditvah opozicije v imenu svobode govora. Mnoge je zbodla izjava prvega moža civilne garde Manuela Contrerasa Santiaga, da poskušajo njegove enote po eni strani ustaviti dezinformiranje in tako preprečiti še več družbenega stresa ter po drugi minimizirati negativno razpoloženje do vladnega spopadanja s krizo.
V Ljudski stranki (PP) so šli takoj v zrak, češ predsednik vlade Pedro Sánchez naj pojasni, ali je ukazal varnostnim silam, naj omejijo svobodo govora na družbenih omrežjih in s tem zamegljujejo napake vladajoče koalicije. Medtem so v Unidas Podemos, ki je njen del, zahtevali preiskavo skrajnodesničarske stranke Vox zaradi širjenja lažnih informacij. Problem je videoposnetek iz domnevno španskega skladišča z medicinsko opremo, namenjeno v Francijo, kljub pomanjkanju. Resnica, ki so jo manipulativno izmaličili v Voxu, je drugačna: prikazano skladišče je v Italiji in v škatlah papir.
Očitno je, da vse regije niso prizadete tako kot Madrid in Katalonija ter v pandemiji trpijo otroci, ki že več kot mesec dni ne morejo zapustiti doma. A od 27. aprila naj bi tudi mlajši od 14 let pod strogimi pogoji smeli na prosto: v spremstvu odraslega v trgovino ali lekarno, ne pa na sprehod v park. Enako velja za mladino med 14. in 18. letom, vendar zanjo ni zapovedan par z odraslim.
Prav tako Španiji ni prizaneseno z zapleti, povezanimi z dobavo zaščitne opreme: tudi zaradi na stotisoče nekakovostnih kosov, ki jih je razdelila vlada, se je več kot 30.000 zdravstvenih delavcev okužilo z virusom, še precej več jih bo moralo na testiranje. Veliko spornega se dogaja tudi v virtualnem svetu, kjer se je menda za 70 odstotkov povečal spletni kriminal in kjer so na facebooku zaznali vdore na uradno stran zdravstvenega ministrstva. Še naprej je demagoško samosvoja Katalonija, kjer regionalna vlada razlaga, da bi bilo smrti manj, če bi bili država neodvisna.
Da bi se vlada morala odzvati prej, meni 85 odstotkov Špancev, zajetih v anketi, ki so jo za El País izvedli v agenciji 40dB. A skoraj tretjina jih meni, da se ne bi nič bolje izkazala Ljudska stranka, če bi bila na oblasti, oziroma bi bilo, tako jih misli 30 odstotkov, še slabše. Sánchezova vlada medtem pripravlja minimalni življenjski dohodek, do katerega naj bi bilo upravičeno milijon gospodinjstev z najnižjimi prejemki ali celo brez teh. Na leto naj bi jim razdelili 5,5 milijarde evrov in prva izplačila morda že maja.
Če je ob izbruhu pandemije kazalo, da lahko španski politični tekmeci stopijo skupaj, so zdaj v ospredju novi stari razkoli. Medtem ko statistično štejejo uradne žrtve ter ugotavljajo, da se razmere mogoče umirjajo – včeraj je za covidom-19 umrlo 430 Špancev, dan prej 399, vseh žrtev je najmanj 21.282, okuženih pa najmanj 204.000 –, bijejo tudi srdito politično vojno: po trditvah opozicije v imenu svobode govora. Mnoge je zbodla izjava prvega moža civilne garde Manuela Contrerasa Santiaga, da poskušajo njegove enote po eni strani ustaviti dezinformiranje in tako preprečiti še več družbenega stresa ter po drugi minimizirati negativno razpoloženje do vladnega spopadanja s krizo.
V Ljudski stranki (PP) so šli takoj v zrak, češ predsednik vlade Pedro Sánchez naj pojasni, ali je ukazal varnostnim silam, naj omejijo svobodo govora na družbenih omrežjih in s tem zamegljujejo napake vladajoče koalicije. Medtem so v Unidas Podemos, ki je njen del, zahtevali preiskavo skrajnodesničarske stranke Vox zaradi širjenja lažnih informacij. Problem je videoposnetek iz domnevno španskega skladišča z medicinsko opremo, namenjeno v Francijo, kljub pomanjkanju. Resnica, ki so jo manipulativno izmaličili v Voxu, je drugačna: prikazano skladišče je v Italiji in v škatlah papir.
Nepreštevne težave
Očitno je, da vse regije niso prizadete tako kot Madrid in Katalonija ter v pandemiji trpijo otroci, ki že več kot mesec dni ne morejo zapustiti doma. A od 27. aprila naj bi tudi mlajši od 14 let pod strogimi pogoji smeli na prosto: v spremstvu odraslega v trgovino ali lekarno, ne pa na sprehod v park. Enako velja za mladino med 14. in 18. letom, vendar zanjo ni zapovedan par z odraslim.
Zaskrbljenosti je med Španci čedalje več: zdaj že 96 odstotkov državljanov skrbi kriza zaradi novega koronavirusa, medtem ko je bil marca ta delež 92-odstotni.
Prav tako Španiji ni prizaneseno z zapleti, povezanimi z dobavo zaščitne opreme: tudi zaradi na stotisoče nekakovostnih kosov, ki jih je razdelila vlada, se je več kot 30.000 zdravstvenih delavcev okužilo z virusom, še precej več jih bo moralo na testiranje. Veliko spornega se dogaja tudi v virtualnem svetu, kjer se je menda za 70 odstotkov povečal spletni kriminal in kjer so na facebooku zaznali vdore na uradno stran zdravstvenega ministrstva. Še naprej je demagoško samosvoja Katalonija, kjer regionalna vlada razlaga, da bi bilo smrti manj, če bi bili država neodvisna.
Bi lahko bilo slabše?
Da bi se vlada morala odzvati prej, meni 85 odstotkov Špancev, zajetih v anketi, ki so jo za El País izvedli v agenciji 40dB. A skoraj tretjina jih meni, da se ne bi nič bolje izkazala Ljudska stranka, če bi bila na oblasti, oziroma bi bilo, tako jih misli 30 odstotkov, še slabše. Sánchezova vlada medtem pripravlja minimalni življenjski dohodek, do katerega naj bi bilo upravičeno milijon gospodinjstev z najnižjimi prejemki ali celo brez teh. Na leto naj bi jim razdelili 5,5 milijarde evrov in prva izplačila morda že maja.
