Zdravstveni delavci kot samostojni podjetniki brez pogodb z javnimi zavodi

Zdravstveni delavci z današnjo uveljavitvijo nekaterih členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je začela veljati pred enim letom, z javnimi zdravstvenimi zavodi ne bodo več mogli sodelovati kot samostojni podjetniki. Direktorji in strokovni direktorji javnih zavodov pa so do danes morali opraviti usposabljanje s področja menedžmenta v zdravstvu.

Danes mineva leto dni od začetka veljave novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je veljala za ključni zakon zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba. S tem pa se izteka prehodno obdobje, po katerem se začne uporabljati večina njenih določb.

Beović: Vpliv na manjše zavode

Ena takih je prepoved sklepanja pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zdravstvenimi delavci, ki delujejo kot samostojni podjetniki. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da bo ta omejitev vplivala predvsem na manjše zdravstvene zavode, kjer si z zdravniki iz drugih zavodov pomagajo v specialističnih ambulantah in dežurni službi.

»Sklepanje pogodb s fizičnimi osebami pomeni drugačno davčno situacijo in je vprašanje, ali se bodo pod novimi pogoji vsi zdravniki odločili za nadaljevanje dela ali pa bodo pretehtali, da je plačilo prenizko, in bodo to delo odpovedali. To se lahko zgodi,« je povedala za STA.

FOTO: Blaž Samec

S takimi težavami bi se lahko soočili v nekaterih zdravstvenih domovih, kar so občine v preteklosti reševale z nekoliko večjimi plačili. »To pa je bistveno dražje. Nenavadno je, da se taka določba uveljavlja v zdravstvu, medtem ko druge javne ustanove v državi lahko poslujejo s samostojnimi podjetniki, ob tem pa bi morali v zdravstvu paziti, da se sredstva porabljajo racionalno,« je prepričana.

Deset projektov, ki bodo preobrazili slovensko zdravstvo

Predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je za STA priznala, da je novela povzročila nekaj nezadovoljstva, a je prehod na podjemne pogodbe po njenih besedah potekal nemoteno. Del zdravnikov na primarni ravni novih pogodb ne želi podpisovati v pričakovanju interventnega zakona za razvoj Slovenije.

Odhodi specialistov iz terciarnih ustanov

Koncesionarji so morali danes uskladiti delovanje z novelo in koncedentom sporočiti podatke o dejavnosti, novela pa še ni uredila nekaterih drugih vprašanj, med drugim opravljanja storitev zgolj z zaposlenimi delavci. Predsednica zdravniške zbornice Beović zato večjih sprememb ne pričakuje, opozarja pa na odhode specialistov iz terciarnih ustanov, kar po njenem že ogroža nekatere stroke, med njimi maksilofacialno in plastično kirurgijo ter intervencijsko radiologijo.

Jevševarjeva meni, da je obvezno zaposlovanje pri koncesionarjih nujno za izenačitev pogojev z javnimi zavodi, saj zasebniki doslej niso nosili enakih stroškov dela in izobraževanja zaposlenih.

Na ministrstvu za zdravje medtem priznavajo, da jim vseh pravilnikov in drugih nalog iz novele zaradi zahtevnosti ni uspelo pripraviti v zakonskem roku. DZ je sicer prejšnji teden sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bi med drugim odpravil omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, vendar je njegovo uveljavitev za zdaj zadržala referendumska pobuda sindikatov.