Ta teden bo prelomen za Organizacijo združenih narodov (OZN), je pred začetkom tako imenovanega visokega tedna generalne skupščine, ko se v New Yorku zberejo voditelji držav in vlad vsega sveta, ocenil veleposlanik Samuel Žbogar, predstavnik Slovenije v varnostnem svetu OZN. »Po 80 letih se je organizacija znašla pred izjemnimi izzivi tako z vidika zavezanosti držav ustanovni listini kot tudi z vidika financ.«

Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija priznali Palestino

V visokem tednu bo po prepričanju slovenskega diplomata najbolj v ospredju Gaza. »Grozljiva situacija na terenu je zaznamovana z ameriškim vetom na resolucijo varnostnega sveta, pri kateri je sodelovala tudi Slovenija. Odsotna bo palestinska delegacija, ki so ji Združene države Amerike preprečile prihod v New York.« Žbogar je omenil vrsto zasedanj varnostnega sveta in drugih o Gazi, v New Yorku pa od veliko članic OZN pričakujejo odločitev za priznanje države Palestine, do zaključka redakcije so jo priznale Velika Britanija, Kanada in Avstralija.

Tokratno zasedanje bo zaznamovala tudi Ukrajina. »Na temo Ukrajine bo zelo veliko dogodkov, vključno z ministrskim zasedanjem varnostnega sveta v torek popoldne,« je povedal veleposlanik Žbogar. »Zasedanje bo posebej zaznamoval tudi nastop ameriškega predsednika Donalda Trumpa prav tako v torek dopoldne, na katerem bo verjetno napovedal prihodnji odnos ZDA do multilateralizma oziroma do OZN.« Delegacijo Slovenije, ki je že drugo leto nestalna članica varnostnega sveta OZN, bo vodila predsednica republike Nataša Pirc Musar, v njej bo tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

Karmen Willum Švegl: Smo v prostem padu in nimamo pojma, kam bomo trčili

»Geopolitične razdelitve se širijo, konflikti besnijo, nekaznovanost se povečuje, naš planet se segreva. Mednarodno sodelovanje pa se šibi pod pritiskom, kakršnega za časa naših življenj še nismo videli,« je pred prihodom predstavnikov 193 članic OZN s pričakovanimi 150 voditelji držav in vlad ter številnimi zunanjimi ministri napovedal tudi generalni sekretar OZN António Guterres. Trump je že ukazal izstop svoje države iz vrste ustanov OZN ter radikalno krčenje pomoči tej organizaciji in vsej tujini.

Carinska gorjača po prijateljih

Oče doktrine Najprej Amerika je o OZN govoril kot o organizaciji z velikim potencialom, če se bo le zmogla »spraviti skupaj«. Sam se ponaša z mirovnim posredovanjem v sedmih svetovnih konfliktih: državam, ki se hočejo bojevati, menda odreka trgovanje z njegovo.

Drugi mu očitajo carinske gorjače, s katerimi udriha po prijateljih, in premajhno strogost do napadalke Ukrajine Rusije. Ameriški prvak svojo pozornost osredotoča na končanje priseljenskega navala iz tujine ter vojaško kaznovanje Venezuele za domnevno tihotapljenje kitajskega fentanila v ZDA. Od Afganistana zahteva vrnitev vojaškega oporišča Bagram zaradi njegove bližine s Kitajsko, ki jo krivi za opustošenje ameriških industrijskih središč in poskus prevzema nadvlade v svetu.

Po uboju konservativnega aktivista Charlieja Kirka se tudi v ZDA povečujejo napetosti, stalnica republikanske Bele hiše pa je bolj ali manj neomajna podpora Izraelu. Ta trdi, da vojne ne more biti konec brez izpusta vseh Hamasovih talcev in končanja vladavine palestinskih islamistov v Gazi. Hkrati zavrača rešitev dveh držav brez Hamasa, ki jo je pred kratkim predlagala generalna skupščina OZN. V New Yorku bo veliko govora tudi o Iranu, ki ga po ameriškem napadu na jedrske nastanitve mnogi obtožujejo načrtovanja in poskusa izdelave jedrskega orožja.

80 let po prvem zasedanju generalne skupščine na ruševinah druge svetovne vojne bo ob newyorški Vzhodni reki veliko govora o usodi multilateralizma v čedalje nevarnejšem svetu, tudi zaradi vse večjih finančnih težav OZN. Naslov tokratnega zasedanja je: »Skupaj je bolje: 80 let in več za mir, razvoj in človekove pravice«.