Že v prvem krogu slavil levičarski peronist Alberto Fernandez
Volilna udeležba je bila višja od 80 odstotkov. Analitiki se že sprašujejo, kdo bo Argentini pravzaprav vladal - Alberto Fernandez ali Christina Kirchner.
Odpri galerijo
Podpora Albertu Fernandezu se je v anketah pred volitvami gibala med 48 in 55 odstotki. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Na predsedniških volitvah v Argentini je v nedeljo že v prvem krogu zmagal levičarski peronistični politik Alberto Fernandez, ki je prejel 48 odstotkov glasov volivcev. Fernandez bo moral takoj zavihati rokave, saj lahko pričakuje burne odzive trgov na vrnitev protekcionističnega peronizma v državo, ki je v hudi gospodarski krizi.
Fernandez je v nedeljo po 99 odstotkov preštetih glasovnic prejel 48 odstotkov glasov, njegovega protikandidata, dosedanjega konservativnega in ZDA naklonjenega predsednika Mauricia Macrija pa je podprlo 40,44 odstotka volivcev. 60-letni Fernandez, profesor prava, ki ga podpira z obtožbami o korupciji obremenjena nekdanja predsednica Cristina Kirchner, je moral za zmago v prvem krogu zbrati več kot 45 odstotkov glasov oziroma 40-odstotno podporo ob prednosti 10 odstotnih točk pred drugouvrščenim kandidatom.
Novoizvoljeni predsednik je volitve verjetno dobil prav zaradi hude recesije, v katero je lani znova padlo tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike. Pestita ga visoka inflacija, ki je bila septembra pri skoraj 38 odstotkih, in padec vrednosti pesa. Argentinska valuta je od januarja 2018 izgubila skoraj 70 odstotkov vrednosti. Septembra objavljeni podatki so pokazali, da je lani pod pragom revščine živelo 35,4 odstotka prebivalstva, kar je več kot osem odstotkov več kot leto poprej. To pomeni, da je v okoli 45-milijonski Argentini okoli 3,4 milijona ljudi revnih.
Zaradi tega Fernandeza takoj čakajo težki izzivi in v predsedniški palači, Casi Rosadi, se bo po napovedih že danes ob zajtrku sešel z Macrijem. Družno naj bi ukrepala za zmanjšanje posledic, ki jih bo imel odmik Argentine od aktualnih, tržno naravnanih politik in njena vrnitev nazaj v protekcionizem peronizma. »Kako se bodo odzvali trgi, bo v veliki meri odvisno od tega, kako se bosta odzvala oba kandidata,« je povedal analitik z argentinske univerze La Matanza Raul Aragon. »Zelo pomembno je, da trgom in družbi takoj pokažeta mirnost in to bosta morala storiti skupaj,« je dodal.
Strokovnjak pri Centru Wilson Nicolas Saldias pa je ocenil, da »bo jutri precej slab dan, saj se bo na banke in peso vršil velik pritisk«. Odzivi trgov bodo negativni, čeprav je bila zmaga Fernandeza pričakovana, je dejal. Tudi Saldias je mnenja, da morata Macri, ki je še vedno predsednik, in Fernandez, ki ima dejansko oblast, pokazati, da sodelujeta. »Če ne bo sodelovanja, bi se lahko razmere hitro še poslabšale,« je poudaril.
Trgi se predvsem bojijo, da Argentina ob aktualnem gospodarskem krču in vrnitvi peronizma Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ne bo povrnila posojila v višini 57 milijard dolarjev - Fernandez je sicer pred volitvami obljubljal, da se to ne bo zgodilo, da pa bo njegova vlada skušala na novo izpogajati določila posojila. Volivce je tudi skušal pomiriti, da so njihovi depoziti v bankah varni. Od avgusta, ko je Fernandez dobil primarne volitve, so argentinski varčevalci z bančnih računov dvignili okoli 12 milijard dolarjev. Vrednost pesa je v tednu pred volitvami padla še za 5,86 odstotka, ob koncu tedna je bil dolar vreden 65 pesov.
Z zmago je Fernandez vrnitev v Caso Rosado omogočil tudi kontroverzni, a priljubljeni nekdanji argentinski predsednici Kirchnerjevi, ki jo je izbral za svojo podpredsednico. Kirchnerjeva je tam bivala dolga leta, najprej kot soproga predsednika Nestorja Kirchnerja, ki je Argentino vodil med letoma 2003 in 2007, nato pa kot predsednica - od leta 2007 do leta 2015.
Takrat se je morala zaradi obtožb o zlorabi položaja in korupciji osramočena posloviti od položaja in ga prepustiti konservativcu Macriju.
Navzočnost Kirchnerjeve, ki jo še čaka niz sojenj, je Fernandezu jasno pomagala do zmage. Nekateri volivci so na primer na vprašanje, za koga volijo, odgovorili da za »Cristino«. Analitiki se tako že sprašujejo, kdo bo Argentini pravzaprav vladal - Fernandez ali Kirchnerjeva. Macri je medtem po porazu na volitvah privržencem obljubil, da bo »zdrava in konstruktivna opozicija«. Povedal je, da je Fernandeza danes povabil na zajtrk, »saj se mora začeti proces urejene tranzicije, ki bo Argentini prinesla mir«.
Tudi Fernandez je v nedeljo obljubil, da bo konec polarizacije, ki zaradi razkola med peronističnim gibanjem in tržno naravnanostjo aktualnega predsednika že dolgo deli Argentino. »Dni 'nas' in 'onih' je konec. V hudi krizi smo. Vsak mora prevzeti odgovornost za to, kar prihaja,« je ob oddaji glasu v Buenos Airesu v nedeljo poudaril Fernandez.
Poleg predsedniških so v nedeljo potekale tudi delne volitve v oba domova parlamenta, predstavniški dom in senat, ter volitve v lokalne oblasti. Obliž na rano konservativnemu taboru je bila nedeljska prepričljiva zmaga kandidata Macrijeve stranke Skupaj za spremembe za župana Buenos Airesa.
Volilna udeležba je bila v nedeljo višja od 80 odstotkov, je sporočilo argentinsko ministrstvo za notranje zadeve. Volilnih upravičencev je v 45-milijonski Argentini 34 milijonov, prvič so lahko glasovali tudi vsi, ki so dopolnili 16 let. Volitve so bile sicer obvezne le za volivce, stare od 18 do 70 let. Volitve v Argentini so potekale v času hudih napetosti v regiji. Sosednja Čile in Bolivijo pretresajo množični protesti, zaradi neenakosti je pred kratkim vrelo tudi v Ekvadorju.
Fernandez je v nedeljo po 99 odstotkov preštetih glasovnic prejel 48 odstotkov glasov, njegovega protikandidata, dosedanjega konservativnega in ZDA naklonjenega predsednika Mauricia Macrija pa je podprlo 40,44 odstotka volivcev. 60-letni Fernandez, profesor prava, ki ga podpira z obtožbami o korupciji obremenjena nekdanja predsednica Cristina Kirchner, je moral za zmago v prvem krogu zbrati več kot 45 odstotkov glasov oziroma 40-odstotno podporo ob prednosti 10 odstotnih točk pred drugouvrščenim kandidatom.
Novoizvoljeni predsednik je volitve verjetno dobil prav zaradi hude recesije, v katero je lani znova padlo tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike. Pestita ga visoka inflacija, ki je bila septembra pri skoraj 38 odstotkih, in padec vrednosti pesa. Argentinska valuta je od januarja 2018 izgubila skoraj 70 odstotkov vrednosti. Septembra objavljeni podatki so pokazali, da je lani pod pragom revščine živelo 35,4 odstotka prebivalstva, kar je več kot osem odstotkov več kot leto poprej. To pomeni, da je v okoli 45-milijonski Argentini okoli 3,4 milijona ljudi revnih.
Zaradi tega Fernandeza takoj čakajo težki izzivi in v predsedniški palači, Casi Rosadi, se bo po napovedih že danes ob zajtrku sešel z Macrijem. Družno naj bi ukrepala za zmanjšanje posledic, ki jih bo imel odmik Argentine od aktualnih, tržno naravnanih politik in njena vrnitev nazaj v protekcionizem peronizma. »Kako se bodo odzvali trgi, bo v veliki meri odvisno od tega, kako se bosta odzvala oba kandidata,« je povedal analitik z argentinske univerze La Matanza Raul Aragon. »Zelo pomembno je, da trgom in družbi takoj pokažeta mirnost in to bosta morala storiti skupaj,« je dodal.
Strokovnjak pri Centru Wilson Nicolas Saldias pa je ocenil, da »bo jutri precej slab dan, saj se bo na banke in peso vršil velik pritisk«. Odzivi trgov bodo negativni, čeprav je bila zmaga Fernandeza pričakovana, je dejal. Tudi Saldias je mnenja, da morata Macri, ki je še vedno predsednik, in Fernandez, ki ima dejansko oblast, pokazati, da sodelujeta. »Če ne bo sodelovanja, bi se lahko razmere hitro še poslabšale,« je poudaril.
Trgi se predvsem bojijo, da Argentina ob aktualnem gospodarskem krču in vrnitvi peronizma Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ne bo povrnila posojila v višini 57 milijard dolarjev - Fernandez je sicer pred volitvami obljubljal, da se to ne bo zgodilo, da pa bo njegova vlada skušala na novo izpogajati določila posojila. Volivce je tudi skušal pomiriti, da so njihovi depoziti v bankah varni. Od avgusta, ko je Fernandez dobil primarne volitve, so argentinski varčevalci z bančnih računov dvignili okoli 12 milijard dolarjev. Vrednost pesa je v tednu pred volitvami padla še za 5,86 odstotka, ob koncu tedna je bil dolar vreden 65 pesov.
Podporniki Alberta Fernandeza in nekdanje predsednice Christine Kirchner. FOTO: Magali Druscovich/Reuters
Z zmago je Fernandez vrnitev v Caso Rosado omogočil tudi kontroverzni, a priljubljeni nekdanji argentinski predsednici Kirchnerjevi, ki jo je izbral za svojo podpredsednico. Kirchnerjeva je tam bivala dolga leta, najprej kot soproga predsednika Nestorja Kirchnerja, ki je Argentino vodil med letoma 2003 in 2007, nato pa kot predsednica - od leta 2007 do leta 2015.
Takrat se je morala zaradi obtožb o zlorabi položaja in korupciji osramočena posloviti od položaja in ga prepustiti konservativcu Macriju.
Navzočnost Kirchnerjeve, ki jo še čaka niz sojenj, je Fernandezu jasno pomagala do zmage. Nekateri volivci so na primer na vprašanje, za koga volijo, odgovorili da za »Cristino«. Analitiki se tako že sprašujejo, kdo bo Argentini pravzaprav vladal - Fernandez ali Kirchnerjeva. Macri je medtem po porazu na volitvah privržencem obljubil, da bo »zdrava in konstruktivna opozicija«. Povedal je, da je Fernandeza danes povabil na zajtrk, »saj se mora začeti proces urejene tranzicije, ki bo Argentini prinesla mir«.
Tudi Fernandez je v nedeljo obljubil, da bo konec polarizacije, ki zaradi razkola med peronističnim gibanjem in tržno naravnanostjo aktualnega predsednika že dolgo deli Argentino. »Dni 'nas' in 'onih' je konec. V hudi krizi smo. Vsak mora prevzeti odgovornost za to, kar prihaja,« je ob oddaji glasu v Buenos Airesu v nedeljo poudaril Fernandez.
Poleg predsedniških so v nedeljo potekale tudi delne volitve v oba domova parlamenta, predstavniški dom in senat, ter volitve v lokalne oblasti. Obliž na rano konservativnemu taboru je bila nedeljska prepričljiva zmaga kandidata Macrijeve stranke Skupaj za spremembe za župana Buenos Airesa.
Volilna udeležba je bila v nedeljo višja od 80 odstotkov, je sporočilo argentinsko ministrstvo za notranje zadeve. Volilnih upravičencev je v 45-milijonski Argentini 34 milijonov, prvič so lahko glasovali tudi vsi, ki so dopolnili 16 let. Volitve so bile sicer obvezne le za volivce, stare od 18 do 70 let. Volitve v Argentini so potekale v času hudih napetosti v regiji. Sosednja Čile in Bolivijo pretresajo množični protesti, zaradi neenakosti je pred kratkim vrelo tudi v Ekvadorju.
