Zelena Črna gora išče črno zlato
Kljub protestom ekologov so začeli vrtati poskusno vrtino v črnogorskem podmorju.
Odpri galerijo
Finančno izčrpana Hrvaška se je po recesiji podala v iskanje nafte kljub okoljskim tveganjem, ki bi lahko ogrozila turizem na Jadranu. Hrvaški načrti so potihnili, zgodba se ponavlja v Črni gori. FOTO: Antonio Bronic/Reuters
Včeraj se je začelo poskusno vrtanje v dno Jadranskega morja 28 kilometrov pred črnogorsko obalo. Kljub glasnemu nasprotovanju črnogorskih ekologov bo prihodnjih 180 dni koncesionar, italijansko-ruski konzorcij Eni-Novatek, z vrtanjem poskušal najti razmeroma velike zaloge nafte, ki se po prvih ocenah skrivajo na morskem dnu ekološke države.
Črna gora je poleg svoje majhnosti in naravnih lepot edinstvena tudi po tem, da ima v prvem členu ustave zapisano, da je ekološka država.
Okoljevarstveniki v njej se radi pridušajo, da oblast s svojimi dejanji v praksi vedno znova dokazuje, da je ustava zgolj šop potiskanega papirja, pojem »ekološka« pa nič več kot naključno nametanih osem mrtvih črk na papirju. Žal imajo pogosto prav.
Koncesijska pogodba z družbo Eni-Novatek predvideva dvofazni projekt iskanja nafte. V že končani prvi fazi so italijansko-ruski strokovnjaki opravili seizmične raziskave na štirih območjih črnogorskega podmorja in določili natančno lokacijo za prvo poskusno vrtino.
V drugi fazi načrtujejo včeraj začeto vrtanje 6725 metrov globoke poskusne vrtine in druge, tehnološko manj zahtevne, plinske vrtine, je za črnogorske medije pojasnil državni sekretar za energetiko in rudarstvo Marko Perunović.
Po končanem vrtanju bodo raziskovalci poskušali natančneje določiti morebitne zaloge nafte in tedaj bo več znanega o tem, kaj se bo na območju dogajalo v prihodnjih osmih mesecih. Tedaj bo tudi bolj jasno, kako bi lahko črpali nafto v treh do petih letih po koncu vrtanja poskusne vrtine.
Potem ko so napovedali vrtanje dna Jadranskega morja, so se oglasila številna okoljska združenja, ki pozivajo oblast, naj ustavi načrtovano iskanje nafte, saj to lahko ogrozi živali v morju.
Pri ministrstvu za kapitalske naložbe so odgovorili, da začetka poskusnega vrtanja ne bodo preložili, ker bi to pomenilo razveljavitev koncesijske pogodbe, ta pa bi državo stala vsaj 35 milijonov evrov.
Namesto tega je ministrstvo, ki ga vodi Mladen Bojanić, vse deležnike pozvalo, naj v javni razpravi nanizajo argumente za in proti črpanju nafte in plina, da bi našli najboljšo rešitev tako za ekonomijo kot za okolje Črne gore.
Je pa ministrstvo pripravljeno dokončno odločitev o črpanju nafte prepustiti državljanom, potem ko bodo s poskusnimi vrtanji dognali, da količina najdene nafte ekonomsko upravičuje njeno črpanje.
Da si mala država, ki je bila še pred kratkim na robu bankrota, težko privošči spor z močnimi igralci iz mednarodne naftne industrije, dvomi le še malokdo v Črni gori. Sredi prejšnjega tedna je finančni minister Milojko Spajić končno pojasnil ozadje nenavadne zadolžitve države za 750 milijonov evrov.
Črnogorska vlada je namreč decembra lani s prodajo obveznic v doslej rekordni vrednosti preprečila bankrot, ki bi državo lahko doletel 21. januarja, je prejšnji teden poslancem povedal minister Spajić.
Vlada Zdravka Krivokapića je imela po prevzemu oblasti konec lanskega leta v javni blagajni le še 56 milijonov evrov, za tajne priprave na največjo posamično zadolžitev v zgodovini pa so se odločili iz strahu pred obstrukcijo stare oblasti, ki je blagajno izpraznila.
Črna gora je poleg svoje majhnosti in naravnih lepot edinstvena tudi po tem, da ima v prvem členu ustave zapisano, da je ekološka država.
Okoljevarstveniki v njej se radi pridušajo, da oblast s svojimi dejanji v praksi vedno znova dokazuje, da je ustava zgolj šop potiskanega papirja, pojem »ekološka« pa nič več kot naključno nametanih osem mrtvih črk na papirju. Žal imajo pogosto prav.
Dolga in globoka je pot do nafte
Koncesijska pogodba z družbo Eni-Novatek predvideva dvofazni projekt iskanja nafte. V že končani prvi fazi so italijansko-ruski strokovnjaki opravili seizmične raziskave na štirih območjih črnogorskega podmorja in določili natančno lokacijo za prvo poskusno vrtino.
V drugi fazi načrtujejo včeraj začeto vrtanje 6725 metrov globoke poskusne vrtine in druge, tehnološko manj zahtevne, plinske vrtine, je za črnogorske medije pojasnil državni sekretar za energetiko in rudarstvo Marko Perunović.
Po končanem vrtanju bodo raziskovalci poskušali natančneje določiti morebitne zaloge nafte in tedaj bo več znanega o tem, kaj se bo na območju dogajalo v prihodnjih osmih mesecih. Tedaj bo tudi bolj jasno, kako bi lahko črpali nafto v treh do petih letih po koncu vrtanja poskusne vrtine.
Ne morejo si privoščiti razdrtja pogodbe
Potem ko so napovedali vrtanje dna Jadranskega morja, so se oglasila številna okoljska združenja, ki pozivajo oblast, naj ustavi načrtovano iskanje nafte, saj to lahko ogrozi živali v morju.
Pri ministrstvu za kapitalske naložbe so odgovorili, da začetka poskusnega vrtanja ne bodo preložili, ker bi to pomenilo razveljavitev koncesijske pogodbe, ta pa bi državo stala vsaj 35 milijonov evrov.
Namesto tega je ministrstvo, ki ga vodi Mladen Bojanić, vse deležnike pozvalo, naj v javni razpravi nanizajo argumente za in proti črpanju nafte in plina, da bi našli najboljšo rešitev tako za ekonomijo kot za okolje Črne gore.
Je pa ministrstvo pripravljeno dokončno odločitev o črpanju nafte prepustiti državljanom, potem ko bodo s poskusnimi vrtanji dognali, da količina najdene nafte ekonomsko upravičuje njeno črpanje.
Da si mala država, ki je bila še pred kratkim na robu bankrota, težko privošči spor z močnimi igralci iz mednarodne naftne industrije, dvomi le še malokdo v Črni gori. Sredi prejšnjega tedna je finančni minister Milojko Spajić končno pojasnil ozadje nenavadne zadolžitve države za 750 milijonov evrov.
Črnogorska vlada je namreč decembra lani s prodajo obveznic v doslej rekordni vrednosti preprečila bankrot, ki bi državo lahko doletel 21. januarja, je prejšnji teden poslancem povedal minister Spajić.
Vlada Zdravka Krivokapića je imela po prevzemu oblasti konec lanskega leta v javni blagajni le še 56 milijonov evrov, za tajne priprave na največjo posamično zadolžitev v zgodovini pa so se odločili iz strahu pred obstrukcijo stare oblasti, ki je blagajno izpraznila.
