Zelenski se je Sloveniji in drugim državam zahvalil za pomoč

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru parlamentarne skupščine zveze Nato, ki poteka v Ljubljani, pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe in raket Ukrajini. V nagovoru prek videopovezave se je Sloveniji in drugim državam zahvalil za dosedanjo pomoč.

»Da bi prikrila svoje neuspehe na kopnem, je Rusija začela nov val zračnega terorja na Ukrajino, na naša mesta in civilno infrastrukturo. Njihov glavni cilj je naš energetski sistem. Vsak dan in vsako noč ruske rakete in droni zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja,« je povedal Zelenski.

Po njegovih besedah ruski predsednik Vladimir Putin upa, da bo s temi napadi pred prihajajočo zimo zlomil ukrajinski odpor. »Tega ne smemo dopustiti. Zato vas pozivam, da se v svojih parlamentih in vladah zavzemate za okrepitev podpore s sistemi protizračne obrambe in raketami,« je ukrajinski predsednik dejal okoli 300 parlamentarcem iz 32 članic Nata in partnerskih držav, ki so se zbrali v Ljubljani.

Dodal je, da je o tem v zadnjih dneh dvakrat govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila tudi o novi pobudi zveze Nato, imenovani PURL, prek katere Kanada in evropske članice zavezništva financirajo dobave ameriškega orožja Kijevu.

Zahvalil se je vsem državam, ki so se pridružile tej pobudi, vključno s Slovenijo, ki je odločitev o tem sprejela konec septembra. Poudaril je, da Slovenija Ukrajino podpira že od začetka ruske agresije in da v Kijevu to cenijo.

Udeležence parlamentarne skupščine in njihove države je pozval tudi, naj nehajo kupovati rusko nafto, pri čemer je izpostavil Madžarsko. »Za Putina je vsaka milijarda pomembna. Ne morete biti del svobodnega sveta in hkrati financirati tistih, ki ga želijo uničiti,« je poudaril.

Zavzel se je še za zaostritev sankcij proti Rusiji, saj te omejujejo ruski vojaški stroj. Pritisniti pa je treba tudi na tiste, ki Moskvi še naprej dobavljajo sestavne dele za drone in rakete, je povedal in poudaril, da poleg iz Kitajske in Tajvana sestavne dele Rusija prejema tudi iz evropskih in drugih držav.

Nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je sicer ena od osrednjih tem 71. letnega zasedanja Parlamentarne skupščine Nata, ki se danes s plenarnim zasedanjem zaključuje v Ljubljani. Uvodoma sta parlamentarce nagovorila tudi premier Robert Golob in podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Golob na Parlamentarni skupščini Nata o revoluciji vojskovanja

Za krepitev obrambe moramo ponovno premisliti o tem, kako pristopamo k porabi obrambnih izdatkov, je danes na plenarnem zasedanju parlamentarne skupščine Nata povedal premier Robert Golob in opozoril, da smo priča revoluciji vojskovanja. Izpostavil je tudi pomen podpore Ukrajini in pozdravil mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu.

»Priča smo revoluciji na področju vojskovanja, ki že vpliva na našo varnost,« je povedal Golob in med drugim izpostavil pomen stroškovno učinkovitega odziva na izziv, ki ga predstavljajo poceni in masovno proizvedeni droni. »Večina naših sedanjih zmogljivosti je visokokakovostnih in so omejene. Zato moramo ponovno premisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako pristopamo k načrtovanju in porabi za obrambo,« je dodal na zasedanju PS Nata.

Kot naložbo v kolektivno varnost zavezništva je izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. »Slovenija je dala veliko in hitro ter še naprej podpira Ukrajino,« je dejal. Pri tem je spomnil na pobudo PURL, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Vlada se je z namero o pridružitvi Slovenije pobudi že seznanila, Golob pa je ob tem k pridružitvi pozval tudi druge članice zavezništva.

Poleg Ukrajine je izpostavil tudi tri druga področja oziroma območja, kjer bi v prihodnosti lahko nastale napetosti. Kot prvo je omenil južno sosedstvo zaradi izzivov terorizma in migracij, pa tudi zaradi Gaze.

»Kampanja uničenja, ki jo je po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra sprožil Izrael, ni bila le vojaško nesorazmerna, temveč tudi moralno napačna. Je destabilizirala celotno regijo in povzročila negotovost tudi za Evropo. Zato iskreno pozdravljam mirovni sporazum, ki ga je vodil predsednik ZDA Donald Trump,« je dejal. Znova je izpostavil pomen rešitve dveh držav, ki da je edina pot naprej za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Kot drugo območje negotovosti je izpostavil vesolje in opozoril, da so »naše komunikacije izpostavljene znatnemu tveganju«. Kot tretje pa je omenil Zahodni Balkan, pri čemer je povedal, da vse države v regiji vidi kot sestavni del evroatlantskih in evropskih integracij.

»Naša glavna skrb bi zato morala biti ohranjanje miru in stabilnosti na terenu. Še pomembneje pa je, da si prizadevamo za naš skupni cilj, da se vse te države čim prej v celoti pridružijo našim vrstam,« je nadaljeval in dodal, da bi tako Nato kot EU morala biti bolj dejavna na Zahodnem Balkanu.

Tudi predsednik PS Nato Marcos Perestrello je v nagovoru opozoril na številne izzive, ki ogrožajo varnost zavezništva, med drugim na vojno v Ukrajini, sabotaže kritične infrastrukture in kibernetske napade.

»V zadnjih tednih smo bili priča nepremišljenim dejanjem Rusije na našem vzhodnem krilu, kjer so ruski droni in letala kršili naš zračni prostor. Zveza Nato se je odločno odzvala na ta nepremišljena dejanja, da bi zaščitila ozemlje. Toda moramo še naprej vlagati v oborožene sile in zmogljivosti, potrebne za kolektivno obrambo, da bi preprečili vojno, zaščitili našo svobodo in ohranili naš način življenja,« je dodal.

V luči tega je naštel tri prednostne naloge zavezništva, in sicer ohranjanje miru in varnosti z vojaško močjo, podporo Ukrajini in zaščito družbe pred vsemi oblikami prisile.

Prav tako je pohvalil Slovenijo kot aktivno članico Nata. »Vaš prispevek je pomemben, od ohranjanja odvračanja do obrambe, tudi s svojo prisotnostjo v naših kopenskih silah v Latviji in na Slovaškem ter podpiranjem ključnih misij in operacij, kot je Kfor,« je še povedal.

Da smo priča novim oblikam konfliktov in pritiskov, je opozoril tudi podpredsednik DZ Danijel Krivec. Kot je dejal, se »svobode ne prosi, temveč se jo brani«. Pri tem se je zavzel za krepitev enotnosti in sodelovanja znotraj Nata ter poudaril, da se agresiji ne smemo ukloniti.

Tudi Krivec je opozoril, da Rusija preizkuša moč zavezništva, in se zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini. »Slovenija podpira vsa prizadevanja za končanje konflikta. Izkušnje iz lastne zgodovine nas k temu še posebej zavezujejo,« je dodal.

Prav tako je spomnil, da se javnost pogosto sprašuje, zakaj krepiti obrambne izdatke. Kot je pojasnil, mir ni samoumeven, temveč ga je treba vzdrževati in varovati. »Naša naloga je zaščiti varnost ljudi, stabilnost družbe in države. (...) Le če bomo ostali enotni, bomo zmogli premagovati izzive časa,« je prepričan.

Dodal je še, da se Slovenija zaveda nujnosti posodobitve svojih obrambnih sil in da bo v prihodnjih letih izpolnila zaveze do Nata ter s tem utrdila prispevek k skupni varnosti.