Živali v živalskih vrtovih bodo morda nove žrtve pandemije
V Neumünstru se že pripravljajo na to, da bodo zaradi izpada dohodka morali nekatere živali pobiti, da bodo prehranili druge.
Odpri galerijo
Živali v živalskih vrtovih so zaradi koronakrize vedno bolj lačne. Na sliki medved očalar v živalskem vrtu v Santa Cruzu 8. aprila letos. FOTO: Luisa Gonzalez/Reuters
Prepovedi gibanja in zaprtje javnih ustanov, ki niso nujne za preživetje ljudi, očitno prinašajo uspehe v boju proti koronavirusu in s tem olajšanje. Toda ukrepi, ki ljudem prinašajo preživetje in varnost pred virusom, utegnejo na drugi strani prinesti smrt številnim živalim. Ne zaradi morebitne okužbe, ampak zaradi izpada dohodka od vstopnic bodo namreč nekateri živalski vrtovi morda morali zato, da obstanejo, žrtvovati nekaj svojih živali, da bi prehranili druge, povzema britanski BBC nedavno poročanje nemškega Welta.
Takšno rešitev imajo kot skrajno možnost v mislih vsaj v živalskem vrtu v severnonemškem Neumünstru. Tamkajšnja direktorica Verena Kaspari je tako za Die Welt dejala, da že imajo pripravljen seznam živali, ki jih bodo morali usmrtiti najprej. Seveda iščejo tudi vire financiranja in prosijo za donacije, a čim dalj trajata kriza in zaprtje, manj je možnosti za obstanek živalskega vrta, pravi direktorica. Tjulnji in pingvini na primer vsak dan potrebujejo velike količine rib, ki pa jih uprava vedno težje kupuje. »Če bo šlo tako naprej, bomo živali raje evtanazirali, kot pa da jih pustimo stradati do smrti. Potem bi te živali lahko uporabili za hrano drugim mesojedcem, da bi vsaj ti lahko preživeli krizo.«
Težava neumünstrskega živalskega vrta je, da je njegov ustanovitelj združenje, ki nima pravice do kriznega finančnega nadomestila, kakršnega so v času pandemije deležna mala podjetja v Nemčiji. Po oceni Kasparijeve bo živalski vrt zaradi tega v času protivirusnih ukrepov izgubil kakšnih 175.000 evrov, ki jih ne more nadomestiti od nikoder.
Sicer pa nemško združenje živalskih vrtov poleg pozivov k donacijam vlado že opozarja, da živalski vrtovi niso proizvodna podjetja, ki bi jih bilo mogoče v času krize ustaviti, po krizi pa znova zagnati in proizvajati naprej. Živali je treba vzdrževati in hraniti ves čas, tudi med zaprtjem, zato mora ostati tudi osebje in stroškov tako skoraj ni mogoče znižati, prihodkov pa ni. Vlada naj bi zato ukrepala in pomagala.
V nekaterih živalskih vrtovih pa pravijo, da ima kriza tudi čustvene posledice za nekatere živali, ki pogrešajo pozornost obiskovalcev, ki so je bile vajene v normalnih časih.
Raje evtanazija kot stradanje do smrti
Takšno rešitev imajo kot skrajno možnost v mislih vsaj v živalskem vrtu v severnonemškem Neumünstru. Tamkajšnja direktorica Verena Kaspari je tako za Die Welt dejala, da že imajo pripravljen seznam živali, ki jih bodo morali usmrtiti najprej. Seveda iščejo tudi vire financiranja in prosijo za donacije, a čim dalj trajata kriza in zaprtje, manj je možnosti za obstanek živalskega vrta, pravi direktorica. Tjulnji in pingvini na primer vsak dan potrebujejo velike količine rib, ki pa jih uprava vedno težje kupuje. »Če bo šlo tako naprej, bomo živali raje evtanazirali, kot pa da jih pustimo stradati do smrti. Potem bi te živali lahko uporabili za hrano drugim mesojedcem, da bi vsaj ti lahko preživeli krizo.«
Tjulnji vsak dan pojedo veliko količino rib, ki jih uprave živalskih vrtov v času koronakrize vedno težje kupujejo. FOTO: John Macdougall/AFP
Težava neumünstrskega živalskega vrta je, da je njegov ustanovitelj združenje, ki nima pravice do kriznega finančnega nadomestila, kakršnega so v času pandemije deležna mala podjetja v Nemčiji. Po oceni Kasparijeve bo živalski vrt zaradi tega v času protivirusnih ukrepov izgubil kakšnih 175.000 evrov, ki jih ne more nadomestiti od nikoder.
Živalski vrtovi niso tovarne, ki se jih zapre in potem spet odpre
V berlinskem živalskem vrtu bi se zdaj trlo obiskovalcev, ki bi hoteli videti dvojčka mladička orjaške pande. Zaradi zaprtja ju lahko vidijo le po spletu, živalski vrt pa ima velik izpad dohodka. FOTO: John MacDougall/AFP
Sicer pa nemško združenje živalskih vrtov poleg pozivov k donacijam vlado že opozarja, da živalski vrtovi niso proizvodna podjetja, ki bi jih bilo mogoče v času krize ustaviti, po krizi pa znova zagnati in proizvajati naprej. Živali je treba vzdrževati in hraniti ves čas, tudi med zaprtjem, zato mora ostati tudi osebje in stroškov tako skoraj ni mogoče znižati, prihodkov pa ni. Vlada naj bi zato ukrepala in pomagala.
V nekaterih živalskih vrtovih pa pravijo, da ima kriza tudi čustvene posledice za nekatere živali, ki pogrešajo pozornost obiskovalcev, ki so je bile vajene v normalnih časih.
