
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Najslovitejši slovenski filozof Slavoj Žižek je v odprtem pismu azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva pozval k omilitvi kazni azerbajdžanskemu politologu Bahruzu Samadovu, ki je bil zaradi protivojnih stališč v času azerbajdžanskega napada na armenski Artsakh oziroma Gorski Karabah, leta 2024 aretiran in zaradi »narodne izdaje« obsojen na 15 let zapora.
Podpisniki pisma, poleg prvopodpisanega Žižka še Altay Goyushov s Sciences Po in direktor Bakujskega raziskovalnega inštituta in profesor, Alessandra Russo z Univerze v Trentu in Daniil beilinson, soustanovitelj organizacije za človekove pravice OVD-Info, so izrazil skrb za Samadovo življenje.
»Sodišče v Bakuju je 23. junija Bahruza obsodilo na 15 let zapora zgolj zaradi njegovega mirnega protivojnega stališča. Takšno neprimerno ravnanje z mirovniškimi aktivistov nima mesta v Azerbajdžanu: sodobni državi z globokimi trgovinskimi in kulturnimi vezmi z EU in ZDA,« je opozoril Žižek s somišljeniki.
Poudarili so, da se »Bahruzove temeljne pravice kršijo v tem trenutku. Zaprt je v samici v popravnem domu št. 11 in mu grozi s premestitvijo v zapor Umbaku, ki se nahaja 60 kilometrov od Bakuja. Zapor je znan po svojih brutalnih razmerah. Bahruz je v zaporu že dvakrat poskušal storiti samomor, zato premestitev v zapor Umbaku meji na smrtno kazen. Bahruzova edina bližnja sorodnica je njegova babica, ki tam ne bo mogla obiskati svojega edinega vnuka«.

Opozorili so še, da »kljub nedavnim mirovnim pogovorom med Azerbajdžanom in Armenijo Bahruzova kazen ne le ni bila preklicana, ampak je bila v celoti potrjena v pritožbenem postopku. Kolikor vemo, njegovo domnevno kaznivo dejanje sestavljajo izključno stiki z armenskimi miroljubnimi aktivisti in študenti.« Alijeva so pozvali naj še enkrat preuči kazen Samadovu in politologu »pusti živeti v miru«.
Samadov, sicer le trideset let star politolog in reden pisec za portal OC media, je bil v svojih člankih kritičen do dve desetletji dolge avtoritarne vladavine Ilhama Alijeva. Prvič so ga aretirali že leta 2015, ko je med parlamentarnimi volitvami na volilni listič namesto imena kandidata zapisal »Svoboda političnim zapornikom!«. Takrat je bil izpuščen po le nekaj urah in javnemu opravičilu, tudi sam pa je postal politični zapornik leta 2024, po tem, ko je javno nasprotoval azerbajdžanski vojaški agresiji in zavzetju armenske enklave Gorski Karabah.
Azerbajdžan so k izpustitvi Samadova pozvale že številne organizacije in posamezniki, med drugimi tudi Združeni narodi in Amnesty International.
Komentarji