Takoj zatem, ko je prejšnja sestava norveškega parlamenta pred skoraj dvema letoma z veliko večino odobrila tako raziskave kot izdajo licenc za globokomorsko rudarjenje, so se temu uprli številni norveški znanstveni inštituti in okoljevarstvene institucije – na čelu s centrom za pomorske raziskave in norveško okoljsko agencijo, ki je vladno telo. Norveški poslanci so namreč globokomorsko rudarjenje – in vse dejavnosti, povezane s tem (raziskave, vrtanje, »mapiranje« …) podprli brez znanstvene podlage ali primerne raziskave morebitnih posledic za okolje, o čemer smo junija lani pisali v preiskovalnem novinarskem članku. Toda pritisk znanosti in javnosti je poskrbel, da so se v Oslu odločili za moratorij.
Čeprav sta bili za rudarjenje na morskem dnu ob velikem delu politike tudi naftna in rudarska industrija, se je na Norveškem zgodil velik preobrat. V dogovoru s koalicijskimi partnericami je Laburistična stranka, ki vodi manjšinsko vlado, sprejela odločitev, ki jo norveški in svetovni znanstveniki ter okoljevarstveniki vidijo kot velik uspeh.
»Ta odločitev pomeni zgodovinsko zmago. Norveški politiki so se odločili prisluhniti znanosti in močni javni zahtevi po zaščiti občutljivega okolja na globokomorskem dnu – namesto da bi se uklonili rudarskemu lobiju,« se je na odločitev parlamenta odzvala Karoline Andaur, izvršna direktorica norveške izpostave nevladne organizacije World Wildlife Fund (WWF), ki je v boju proti rudarjenju na (globoko)morskem dnu odigrala pomembno vlogo.
| Svet
Komentarji