Zmagoviti uporniki ponujajo roko sprave

Kijev − Na jugovzhodu Ukrajine se nadaljuje protiofenziva uporniških sil. Po dolgotrajnih bojih jim je danes uspelo zavzeti letališče v Lugansku, iz drugega uporniškega središča pa sporočajo, da so zajeli še skoraj sto novih ukrajinskih vojakov. Po uradnih podatkih iz Kijeva se je v vojaškem ujetništvu znašlo že 680 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil.

Ruski mediji so že v nedeljo objavljali izjave upornikov, da so zavzeli letališče v Lugansku, mestu, ki je imelo pred spopadi skoraj pol milijona prebivalcev. Njihovi ukrajinski kolegi pa so še v ponedeljek dopoldne prenašali uradne informacije iz tiskovnega središča protiterorističnih operacij v Kijevu, kjer so trdili, da se ukrajinski specialci še vedno borijo s »tankovskim bataljonom iz Rusije«. Popoldne je tudi ukrajinska stran priznala, da so ukrajinski vojaki »dobili ukaz in organizirano odšli«, kakor se je izrazil vodja središča polkovnik Andrej Lisenko. Lisenko, ki je v zadnjih mesecih zahodnim medijem že nekajkrat postregel z nedokazanimi eksplozivnimi novicami, je izjavil, da se v Ukrajini bojujejo vsaj štirje ruski bataljoni, v katerih je po 400 vojakov, oboroženih z artilerijo in protiletalskimi sistemi.

Vodja ukrajinskega središča za izmenjavo vojaških ujetnikov Vladimir Urban je danes povedal, da je v rokah upornikov, ki so prejšnji konec tedna Kijevu že izročili 220 ujetnikov, še vedno okoli 680 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Po njegovih besedah jih je bilo največ, približno 80 odstotkov, zajetih v bojih okoli Ilovajska, kjer so uporniki obkolili nekaj večjih enot ukrajinske vojske. Število padlih še ni znano, predsednik vrhovne rade Oleksandr Turčinov pa je predsedniku države Petru Porošenku danes predlagal, naj zaradi »tragične smrti branilcev Ukrajine, ki so bili zajeti v obroč pred mestom Ilovajsk v Donecki pokrajini« razglasi dan žalovanja. Tudi z bojišč je zadnje čase slišati čedalje več pritožb ukrajinskih vojakov o slabi organizaciji in pomanjkanju oborožitve, jutri pa bodo sklicali posebno parlamenarno zasedanje o dogodkih pred Ilovajskom, na katerega so poklicali tudi obrambnega ministra Valerija Geleteja. Porošenko je že izjavil, da bodo nujno potrebne kadrovske spremembe v vodstvu obrambnih struktur.

Ukrajinski predsednik je v ponedeljek Rusijo ponovno obtožil »neposredne in odkrite agresije« na vzhodu Ukrajine, njegov ruski kolega Vladimir Putin pa je ponovil, da sta se s Porošenkom na nedavnem srečanju v Minsku dogovorila o tem, kako se je treba čimprej začeti »tehtno pogovarjati« s prebivalstvom na uporniških ozemljih. Uporniški voditelji, ki so še pred dnevi zatrjevali, da jih življenje v skupni ukrajinski državi ne zanima več, so danes spremenili stališča. V beloruski prestolnici so se v ponedeljek prvič tudi sami udeležili pogovorov o rešitvi krize, ki poteka v okviru kontaktne skupine, v kateri sodelujejo tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Še pred srečanjem so predstavili osnutek dokumenta, v katerem so zapisali, da pristajajo na življenje v skupni Ukrajini, če jim bo ta priznala avtonomijo oziroma »če bodo Ukrajini priznali posebni status ozemlja, ki nadzirajo ljudske republike«. Od Kijeva tudi zahtevajo, da jim zagotovi pravico, da na območju ljudskih republik za uradni jezik razglasijo tudi ruščino. Uporniške oblasti so Kijev pozvale, naj takoj zaustavi »protiteroristične operacije«, da se lahko začne reševanje humanitarne katastrofe in priprave na svobodne parlamentarne ter lokalne volitve na vzhodu države.

»Zdaj se začenja pomembni proces neposrednih pogovorov med Kijevom in vzhodnimi regijami,« je danes izjavil Putin. Prvi človek ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je na tradicionalnem letnem srečanju s študenti moskovske diplomatske akademije zahodne očitke o ruski vojaški navzočnosti v Ukrajini označil za »pravljice«, ki jih je slišati že od vsega začetka krize, »dokazov pa ni do zdaj pokazal še nihče«. Rusija v nobenem primeru ne bo vojaško posredovala v Ukrajini, je Lavrov zagotovil bodočim ruskim diplomatom.