New York – Ena izmed prvih nalog, ki se je je letos lotil novi republikanski kongres, je razgradnja strožjih pravil za delovanje bank. Ta so nastala po finančnih krizi izpred sedmih let, prva tarča pa je zadržanje prepovedi bankam, da se v svojem imenu lotevajo tveganih naložb. Bela hiša obljublja, da bo predsednik namero ustavil z vetom.
Po finančnem infarktu leta 2008, ko je šele obsežno državno posredovanje z denarjem davkoplačevalcev ustavilo majanje velikih finančnih institucij, so v ZDA sprejeli obsežno reformo, ki je zaostrila pravila za delovanje bank in drugih velikih finančnih ustanov in ki naj bi bolje zaščitila potrošnike. Po prvih podpisanih demokratskih kongresnikih, poslancu Barneyju Franku in senatorju Chrisu Doddu, se je za dokument uveljavilo ime reforma Dodd-Frank.
Ta je na ameriški liberalni levici ves čas deležna očitkov, da jo je potrjevanje v kongresu razvodenilo. Po besedah ameriškega novinarja Matta Taibbija, ki že več let kritično spremlja navidezno nadevanje uzd finančni industriji, se je ta od prvega dne nastajanja novih pravil trudila, da jih čim bolj omili. »Velika reforma je kot riba v Hemingweyevi noveli Starec in morje, ki jo morski psi ogolijo do kosti, preden jo odvleče do obale,« je zapisal že pred dvema letoma in takrat vlogo morskih psov podelil republikancem v spodnjem domu.
Ti so v sredo sprejeli predlog zakona, ki spet blaži finančna pravila, pri čemer desnica spremembe opisuje kot manjše popravke zelo zapletene reforme, saj naj bi ta preveč obremenila podjetja. »Gre za domiselne, tehnične preureditve skrajno nadležnega zakona, ki naj bi meril na Wall Street, toda njegovo breme težko pada na celotno gospodarstvo,« je zatrdil predlagatelj popravkov, republikanec Michael Fitzpatrick. Dodal je, da imajo zanje podporo obeh strank, saj se je skoraj vsem republikancem v spodnjem domu pridružilo še 29 poslancev demokratske stranke.
»Religija nadzora«
Večji del popravkov reforme je res že v prejšnjih glasovanjih imel podporo dela demokratske stranke, toda resnična kost v grlu je za levico zahteva, da za dve leti preložijo uveljavitev Volckerjevega pravila. Tega je predlagal slavni ekonomist Paul Volcker, ki ga tudi na desnici častijo kot tistega predsednika zvezne banke Federal Reserves, ki je ukrotil visoko inflacijo. Po njem poimenovano pravilo bankam prepoveduje, da bi se z lastnim denarjem in v svojo korist, ne pa v korist svojih strank lotevale tveganega trgovanja ter naložb v tvegane vrednostne papirje.
Pravilo prav tako zahteva, da se banke znebijo vrednostnih papirjev, ki so pripravljeni na podlagi zavarovanj poslovnih posojil. Ameriška centralna banka pa je že zdaj to zahtevo odmaknila za dve leti do 2017. »Bankirji z Wall Streeta, menda najpametnejši ljudje na svetu, nekako ne zmorejo do leta 2017 izvesti zahtevo, ki je bila sprejeta leta 2010. Sedem dolgih let ni bilo dovolj, banke in republikanci hočejo skoraj celo desetletje,« je bila kritična demokratska poslanka Maxine Waters, ena najvztrajnejših zagovornic finančne reforme.
Na desnici to vidijo kot pretiran odziv, saj po besedah republikanskega poslanca Andyja Barra ne preklicujejo Volckerjevega pravila, ampak »poskušajo bankam pomagati, da bodo podjetjem še naprej lahko zagotavljala posojila«. Njegov strankarski kolega Jeb Hensarling, ki vodi kongresni odbor za finančno industrijo, pa trdi, da so »nekateri člani demokratske stranke reformo Dodd-Frank z ideološke povzdignili na raven religije, v kateri ni mogoče spreminjati 2000 strani dolgega zakona«.
Taktika zavlačevanja
Banke si odloga za prodajo svojih naložb v skladih zasebnega kapitala in »hedge skladih« želijo predvsem zaradi velikih izgub, ki naj bi jih imele, če bi morale z njimi (prehitro) na trg. Toda sam Volcker je že ob odlogu, ki ga je sprejela centralna banka, dejal, da »je osupljivo, kako vodilne svetovne finančne ustanove, ki slovijo po svoji preudarnosti in spretnem svetovanju o prestrukturiranju podjetij, očitno v petih letih niso zmogle reorganizirati svojih lastnih dejavnosti«.
Zagovorniki pravic potrošnikov so ves čas trdili, da banke namenoma zavlačujejo prodajo svojih spornih naložb, saj na tihem ves čas stavijo, da jo bodo še naprej lahko odlagale. Kar je po svoje potrdilo tudi glasovanje v kongresu. Matt Taibbi trdi, da je zavlačevanje del preizkušene taktike, s katero Wall Street onemogoča finančno reformo in si kupuje čas za druge ukrepe, kot sta vlaganje poplave tožb ali zasipanje nadzornih organov s tako številnimi zahtevami, da povsem ohromijo njihovo delo.
Ena od ovir za republikance bo senat, v katerem imajo z zdaj 54 glasovi (od stotih) sicer večino, toda hkrati morajo prepričati še šest demokratskih senatorjev, da bodo presegli poskus obstrukcije, ki ga pripravlja senatorka Elizabeth Warren, odločna zagovornica strogega nadzora finančne industrije. Poleg tega je Bela hiša še pred glasovanjem v sredo v spodnjem domu zagrozila, da bo predsednik Obama z uporabo veta preprečil sprejetje zakona.
Komentarji