Zmerni politični potres v evropskem parlamentu

Slabitev sredine in krepitev desničarskih sil, a uničujočega protievropskega cunamija ni na obzorju. 

Objavljeno
18. februar 2019 12.39
Posodobljeno
18. februar 2019 16.23
Desničarski populisti bodo sicer lahko bolj glasni, a njihov vpliv menda ne bo usoden.  FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Bruselj – Po prvi uradni projekciji razdelitve sedežev v evropskem parlamentu po majskih volitvah, narejeni na podlagi javnomnenjskih raziskav, bo na prvem mestu ostala Evropska ljudska stranka (EPP), a skupaj z drugouvrščenimi socialisti (S&D) ne bosta več imeli absolutne večine poslanskih sedežev.

Obe največji skupini bosta sicer izgubili precej moči. Tako naj bi se skupina EPP zmanjšala z 217 na 183 poslancev. Padec pri socialistih bo večji, saj bodo izgubili 51 sedežev in pristali pri 135 poslancih. V teh skupini sicer ne bo več britanskih laburistov (v zadnjem sklicu jih je bilo 19).



Zeleni naj bi padli z 52 na 45, radikalna levica pa z 52 na 46 poslancev.

Nekoliko se bodo okrepili liberalci (Alde) z 68 na 75 sedežev. K njim bi morali prišteti še dvajset poslancev, ki naj bi jih dobile francoske stranke okoli predsednika Emmanuela Macrona, ki se bodo predvidoma povezale z Alde. V Franciji bo predvidoma – tako kot leta 2014 – slavil Nacionalni zbor Marine Le Pen in osvojil 21 sedežev.

Nacionalistične in desničarske skupine se bodo predvidoma okrepile, Evropa narodov in svobode (ENF), v kateri so ob Le Penovi med drugim avstrijski svobodnjaki, Liga Mattea Salvinija in Nizozemec Geert Wilders, bo zrasla s 37 na 59 poslanskih glasov.

Zaradi brexita se bo število poslanskih mest znižalo s 751 na 705.


Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), v kateri je bil doslej prva violina britanski evroskeptik Nigel Farage, po novem pa najbrž nemška AfD, se bo okrepila za dva sedeža – na 43 poslancev. Evropski konservativci in reformisti (ECR) se bodo z odhodom britanskih torijcev skrčili s 75 na 51 glasov.

Čeprav se bo tabor desno od EPP okrepil, njegov vpliv v evropskem parlamentu ne bo usoden (imeli bodo manj kot tretjino poslancev), saj bodo proevropske stranke še vedno imele trdno večino. Poleg tega so desničarske skupine razdrobljene in ni pričakovati, da bi se lahko tesneje povezale.  



Če bo obveljala projekcija, se utegnejo pokazati resnejše spremembe tudi v Sloveniji. EPP ima v aktualnem sklicu pet poslancev iz Slovenije (tri iz SDS, Lojzeta Peterleta iz NSi, Franca Bogoviča iz SLS). Po novem naj bi imela le še tri iz SDS, enako število poslancev pa bi za Alde dobila novinka Lista Marjana Šarca. Doslej je Alde zastopal Ivo Vajgl (Desus).

V Sloveniji bosta poslanski sedež dobili še Levica in Socialni demokrati.

Vodja SMC Miro Cerar po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju ni hotel komentirati raziskav, ki kažejo hiter vzpon priljubljenosti. »Veseli me, da ima vlada veliko podporo,« je povedal. Sicer je opozoril, »da bomo videli, kako se bo odzvalo javno mnenje, ko bo vlada prišla pred prve preizkušnje«.   

Po odločitve LMŠ, da gredo na volitve sami, se pri Cerarju pogovarjajo o skupnem nastopu s Stranko Alenke Bratušek. Cerar ima na bruseljskem programu še sestanek s prometno komisarko Violeto Bulc. Njeno ime se pojavljajo tako v povezavi s kandidaturo na evropskih volitvah kot tudi z možnostjo še enega komisarskega mandata.   

 
Zaradi brexita se bo število poslanskih mest znižalo s 751 na 705.