Zmerjanje šokiralo poslance

Bruselj – V avditoriju evropskega parlamenta je znova zavrelo zaradi britanskih evroskeptikov. Le da škandala tokrat ni zakuhal Nigel Farage, ki je februarja letos predsedniku evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu zabrusil, da ima »karizmo mokre cunje«, zato ga je šef Jerzy Buzek kaznoval z odvzemom desetih dnevnic (približno 3000 evrov), temveč njegov stanovski kolega Godfrey Bloom. Poslanca stranke za neodvisnost Velike Britanije je očitno razjezil Martin Schulz, ki je nadvse plastično opisal politični daj-dam med dvojcem Nicolas Sarkozy - Angela Merkel in britanskim premierom Davidom Cameronom o spremembi lizbonske pogodbe v zameno za nižji proračun Unije, da je z glasnim vzklikom prekinil nastop šefa socialistov in demokratov (S&D). 

»Rekel je: Ein Volk, ein Reich, ein Führer,« je osuplo ponovil nemški socialdemokrat. Obujanje parole iz časov nacistične Nemčije (»en narod, ena država, en vodja«) je najprej dvignilo na noge predsednika poslanskega kluba evropske ljudske stranke Josepha Daula, ki je od Blooma zahteval, da se nemudoma opraviči, če ne, ga bodo tožili. »Manjkalo je samo še, da bi dodal: In postavimo koncentracijska taborišča, da rešimo problem,« je vzrojil poslanec iz Alzacije.

Šele potem je v zagreto ozračje posegel predsednik Buzek z zahtevo, da se Bloom opraviči, kar je Britanec zavrnil, še več, incident je dodatno zaostril, ko je Schulza označil za »nedemokratičnega fašista«. Nova žaljivka je znova povzročila viharne proteste iz poslanskih klopi, zato je Buzek pozval Blooma, naj zapusti dvorano. Očitno presenečeni britanski parlamentarec je nejevoljno odšel med glasnimi klici nezadovoljstva, razen iz klopi evroskeptikov in skrajne desnice. V premoru zasedanja so štiri največje politične skupine objavile sporočilo, po katerem ne bodo »nikoli in nikakor privolile, da bi evropski poslanci žalili svoje kolege na način, ki obuja najhujše ure naše zgodovine,« zahtevali pa so tudi »najstrožjo kazen« za Blooma.

Britanski poslanec se je v avditorij vrnil pred začetkom glasovanja, a le za malo časa, kajti predsedujoči Edward McMillan-Scott ga je pozval, naj se opraviči Schulzu zaradi nesprejemljive opazke, sicer bo moral še v drugo zapustiti dvorano. Bloom je vztrajal, da je bil demokratično izvoljen v Yorkshiru, zato se nima namena opravičiti pa tudi iz avditorija ne bo šel. »Morali boste ukazati, da me pospremijo ven,« je še navrgel otoškemu rojaku. McMillan-Scott je najprej zahteval glasovanje, po prepričljivem izidu pa je naročil varnostnikom, naj Godfreyja Blooma odstranijo. Nigel Farage je nemudoma protestiral, da je Martin Schulz njega in tudi druge poslance večkrat obkladal z žaljivkami, češ da »evroskeptiki odpirajo vrata fašizmu, šef zelenih Daniel Cohn-Bendit pa nas je označil za umsko bolne«. »Gospod Schulz druge redno označuje s fašisti, ko pa to doleti njega, mora poslanec zapustiti dvorano, kar ni prav,« je vztrajal predsednik evroskeptikov med čedalje večjim hrupom, zato je McMillan-Scott, medtem ko so Blooma spravljali iz dvorane, za krajši čas prekinil zasedanje, da bi se duhovi naposled umirili.

Nemški socialdemokrat, ki bo glede na politični dogovor med dvema največjima parlamentarnima silama ob polovici mandata nasledil Poljaka Jerzyja Buzeka na predsedniškem stolčku, je že julija 2003 slišal žaljivo opazko od italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Ta mu je navrgel, da v Italiji pozna filmskega producenta, ki pripravlja film o nacističnih koncentracijskih taboriščih. »Predlagal vas bom za vlogo kapoja, odlični ste,« je Schulzu dejal tedaj predsedujoči v evropskem svetu.