Zveza Nato nenadomestljivega pomena za Slovenijo in Zahod
Pahor: Zavezništvo za Slovenijo najboljši odgovor na vprašanje o zagotovitvi nacionalne varnosti.
Odpri galerijo
29. marca bo minilo 15 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica največjega vojaškega zaveznišva na svetu. FOTO: Ints Kalnins/Reuters
Brdo pri Kranju – »Ne glede na sedanje polemične tone o članstvu v zvezi Nato ali o njeni spreminjajoči se naravi, za Slovenijo in druge države članice velja, da je zveza Nato najboljši odgovor na vprašanje o zagotovitvi nacionalne varnosti,« je v govoru na proslavi ob 15. obletnici vstopa države v severnoatlantsko zavezništvo poudaril predsednik republike Borut Pahor.
Zveza Nato po njegovih besedah 70 let po svoji ustanovitvi ohranja svoje temeljno poslanstvo, ki je zagotavljanje visoke ravni kolektivne varnosti držav članic. V obdobju, ki ga zaznamuje množica različnih in kompleksnih varnostnih izzivov, je Nato »nenadomestljivega pomena« tako za Slovenijo kot za ves zahodni svet, je povedal Pahor.
»V bistvu je za sodobno mednarodno skupnost impresivno, da se ta vojaško-politična zveza ohranja in celo krepi skoraj tri četrt stoletja.« To po Pahorjevih besedah pomeni, »da je v njenih vrednostnih temeljih nekaj več od ozkega zagotavljanja visoke ravni nacionalne varnosti«.
Predsednik republike je kot eno največjih odlik Nata izpostavil njegovo sposobnost za širitev, posebno na območje Zahodnega Balkana, kar dokazuje nedavni vstop Črne gore in skorajšnji vstop Severne Makedonije v zavezništvo.
Med največjimi izzivi, s katerimi se Nato sooča, sta zmanjševanje zaupanja v multilateralizem in vračanje tradicionalne geopolitike. »Ilustracija tega procesa je tudi skrb vzbujajoč slabši odnos med Združenimi državami Amerike in evropskimi državami članicami,« je povedal Pahor.
Velik izziv ravno tako predstavlja izpolnjevanje zaveze o namenjanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda članic za obrambne izdatke. Tako kot druge države članice bo Slovenija v prihodnjih letih povečala svoj obrambni proračun, toda ne dovolj, da bi dosegla cilj. Država bo do leta 2024 za obrambne izdatke namenila poldrugi odstotek BDP.
»Slovenija ni niti blizu izpolnitvi svojih obveznosti, ki ste jih Natu dali pred 15 leti,« je med okroglo mizo na Brdu pri Kranju opozoril nekdanji generalni sekretar zveze Nato lord George Robertson. Ključno pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP je po njegovih besedah seznanjanje javnosti s pomenom zavezništva.
Kot so na današnji proslavi poudarili tako predsednik republike kot drugi predstavniki države ter visoki tuji gostje, Slovenija obrambnih izdatkov ne povečuje zaradi Nata, temveč zaradi sebe.
Zveza Nato po njegovih besedah 70 let po svoji ustanovitvi ohranja svoje temeljno poslanstvo, ki je zagotavljanje visoke ravni kolektivne varnosti držav članic. V obdobju, ki ga zaznamuje množica različnih in kompleksnih varnostnih izzivov, je Nato »nenadomestljivega pomena« tako za Slovenijo kot za ves zahodni svet, je povedal Pahor.
»V bistvu je za sodobno mednarodno skupnost impresivno, da se ta vojaško-politična zveza ohranja in celo krepi skoraj tri četrt stoletja.« To po Pahorjevih besedah pomeni, »da je v njenih vrednostnih temeljih nekaj več od ozkega zagotavljanja visoke ravni nacionalne varnosti«.
Predsednik republike je kot eno največjih odlik Nata izpostavil njegovo sposobnost za širitev, posebno na območje Zahodnega Balkana, kar dokazuje nedavni vstop Črne gore in skorajšnji vstop Severne Makedonije v zavezništvo.
Nato in kriza multilateralizma
Med največjimi izzivi, s katerimi se Nato sooča, sta zmanjševanje zaupanja v multilateralizem in vračanje tradicionalne geopolitike. »Ilustracija tega procesa je tudi skrb vzbujajoč slabši odnos med Združenimi državami Amerike in evropskimi državami članicami,« je povedal Pahor.
Velik izziv ravno tako predstavlja izpolnjevanje zaveze o namenjanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda članic za obrambne izdatke. Tako kot druge države članice bo Slovenija v prihodnjih letih povečala svoj obrambni proračun, toda ne dovolj, da bi dosegla cilj. Država bo do leta 2024 za obrambne izdatke namenila poldrugi odstotek BDP.
»Slovenija ni niti blizu izpolnitvi svojih obveznosti, ki ste jih Natu dali pred 15 leti,« je med okroglo mizo na Brdu pri Kranju opozoril nekdanji generalni sekretar zveze Nato lord George Robertson. Ključno pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP je po njegovih besedah seznanjanje javnosti s pomenom zavezništva.
Kot so na današnji proslavi poudarili tako predsednik republike kot drugi predstavniki države ter visoki tuji gostje, Slovenija obrambnih izdatkov ne povečuje zaradi Nata, temveč zaradi sebe.
